Lovrač je hodil svoja pota, ki so bila nepoznana materi in otrokom. Drugi otroci so hodili v šolo, v cerkev, Lovračevi so se ubijali z ovcami po goličavah, ali vlačili drva za kope. Drugi otroci so se pripravljali za prvo obhajilo in za birmo, Lovračevi so nosili težke butare sena z Jegal.