Na glas je molila in govorila sama s seboj, da ne bi pozabila svojega materinega jezika. In podoba Matere božje, ki jo je vedno nosila na prsih pri sebi, ji je bila obenem cerkev in oltar, kamor je poklekala ponoči in kjer je klicala na glas blaženo Marijo Devico na pomoč.
Ta tuga in žalost je seveda razjedala Zaliki zdravje.