Še in še je stopil na prag in si s cunjo podrgnil čevlje, da bi se bolj svetili, pred ogledalom si je popravljal lasé, obril se je tako natančno, da bi nihče ne opazil iz lica sršeče kocinice. Pred cerkev je prišel veliko prezgodaj. Ker mu je bilo nerodno, da bi sedaj srečal Agato, jo je zavil k Buhu, a ustavil se je kar v veži.