Mihec in Anička sta bila »domača«, Matejka pa tržaški najdenec, ki ga je vzel Bujan, da bi imel pastirja.
Prišlo mu je to na misel, ko je šel nekoč s svojo ženo v cerkev k zgodnji maši. »Veš kaj,« dejal je tedaj, »jaz pojdem v Trst po otroka; denar bomo dobili zanj, ravno za mali davek bo, potem ga bomo imeli pa za pastirja.«