Maček se pa oglasi zraven njega; »Jaz bom pa jedel!« in tako čudno je zarežal, da so stopili Poldetu lasje pokonci. Vse vrže od sebe, pa klobuk na glavo in kožuh nase, pa teče v cerkev, in za noben denar ne ostane več na sveti večer doma.« »O ti sneden maček,« pravi Miha, »da ni privoščil Poldetu krače.«