nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Družbi danes ni lahko, je rekel, mnogi škofje, je rekel, mislijo, da preveč prestopamo zidove, okvire čistega verovanja, če kdo ve, kaj je to, če to sploh kdo ve, v Rimu se zbirajo pritožbe, za posvetne vladarje smo preveč pobožni, svet se preveč uklanja križu, našemu, za cerkvene smo preveč posvetni, razumete, upravljamo z mnogimi deželami. Dominikanci, zlasti španski in portugalski mislijo, da kršimo vse božje zapovedi, da lomimo Cerkev, da dopuščamo krivo vero samo zato, ker hočemo, da se ta ljudstva, vsi ti božji otroci na Kitajskem, v Maroku, v Rusiji prebijejo do Boga s pomočjo svojega prepričanja, pri tem nekaj starega ostane, ni pomoči, a pot do Boga je treba nekako utreti, ne razumejo naši bratje, Dominikovi sinovi, da jim je treba pri tem pomagati, convincere, non vincere. Rusija, je pomislil Simon, najbrž bom šel v Rusijo, tam smo menda precej zaželeni učitelji. Naj poženemo te ljudi nazaj v gozdove, med zveri, naj cerkve porušimo, naj
prepustimo naselja, da jih zarase, in duše naj prepustimo poganstvu?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani