nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Potegnil jo je k sebi s svojim vztrajnim naravnanjem nanjo, potegnil brez tuje opornje, samo z vlečno silo svojega koprnenja, s poltenimi valovi in njihovimi sporočili, odmerjenimi za njene sprejemnike, in naravnanimi na njeno srčevino, na njene kroge in krivulje, potem ko je izsledil v bližini njen čarni pletež, se približeval njegovemu središču s srčico bajalico in ga je premotil čar njenega pasu.
Buterna pametuje in čuti mrgolenje po telesu, preobraževanje, preoneganje, in nenadoma spozna, da je bil prestopil oni dan v kraljevski stan, a če že kralj, potem ustvarjalni Pigmalion in ne nedelavni, omahljivi pribežnik Matjaž in njegovo dremanje v Peci! Sam si je, znamenit ciprski kipar in kralj, na stara leta izrezljal iz slonovine svojo galatejo, potem ko se je posvečal umetnosti celo življenje, sam si je izdelal, ideal ženske lepote pred očmi, in dnevno ljubkoval neživo, slonovinasto devico, in Afrodita, boginja z najlepšo zadnjico
vseh časov in dežel, mu jo je oživila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani