nova beseda iz Slovenije
nato da je globoko vzdihnil, toda lice se mu je | čudovito | razjasnilo. In po dolgem času je Matic opoldne | A |
družba žarela od dovtipov in smeha, je bilo vsem | čudovito | slovesno v dušah. Precej pozno sva se napotila | A |
moč, da bi bežala, je pešala in vleklo jo je s | čudovito | silo k Iztoku.Odmaknila mu je roko, Cirila ji | A |
ognjišču. Pri ognju se je zdel njegov obraz | čudovito | zguban in shujšan.Ko je izpregovoril, je bil | A |
prisegel, tako se zgodi!« V starcu je zakipelo | čudovito | življenje, oči so se mu bliskale, iz dvignjenih | A |
brado je bil tesno zapet, ob vrstah je jahal s | čudovito | samozavestjo.V prsih je začutil hipoma slast | A |
letel kakor strelica. Toda vselej se je megla | čudovito | prelila in pretočila, pas vodne gladine je izginil | A |
vzhajalo drugič, odkar so odrinili na pot ‒ | čudovito | jasno in veselo.Še enkrat so prišli častniki | A |
Prečista!« . / . / stran 289 . / Kakor gnan s | čudovito | silo, je upognil Iztok ob njej koleno in šepetal | A |
tenke kitice, jo je prvič v življenju prevzelo s | čudovito | silo omamno, gizdavo čustvo.Prevzelo jo je s | A |
posrebal šilec slivovke. Kaj dobre volje in | čudovito | zdravih nog se je še nekoliko posprehodil, preden | A |
ne zarekaj se!« Minka je spregovorila to s | čudovito | resnobo, z dvignjenimi obrvmi in žugajočim prstom | A |
dam; res so nedolžna, ali včasih učinkujejo | čudovito. | In če ne bodo, poskrbim za zdravnika!« | A |
resnica!« Brest jo je pogledal, njegove oči so | čudovito | žarele. Alena je skomizgnila z rameni | A |
odbežali iz Alenine sobice, srce ji je bilo | čudovito | radostno, vse polno še nikoli občutenega hrepenenja | A |
izhodu in motrila prišlece. Aleno je prevzelo | čudovito | hrepenenje.Prerinila se je skoz potnike in še | A |
Bukovje, samotna popotnica. Sonce je sijalo | čudovito | veselo.Zimska pokrajina je žarela. | A |
od darov in se ni jezil, ker se je njegov žep | čudovito | polnil in mu obetal lepe dni. Celó župan ga | A |
je bliže kot kdaj prej. Tako mi je vsak dan | čudovito | izpolnjen, in kdor me pomiluje, ve bore malo | A |
Moja svoboda mi je čez vse, tudi čez tvojo | čudovito | ljubezen, moje bélo, prisrčno, bojevito dekle | A |
njegova, brez obveznosti. To spoznanje jo je | čudovito | pomirilo in razveselilo.Zadihala je, in ko je | A |
Začne se s čakanjem. | Čudovito | čakanje.To je najlepše od vsega. | A |
spajali raznoliki glasovi v nerazumljivo in vendar | čudovito | govorico noči. Mladi učitelj se je s | A |
hobotnica. 5. poglavje | ČUDOVITO | ODKRITJE I | A |
zgodnjo zelenjavo, katero so zaradi sončnega, | čudovito | zaščitenega vrta nudili naprodaj prvi v vsej | A |
kakor bi hotele z enim samim pogledom zajeti vso | čudovito | lepoto noči, roke se odpirajo, kakor da želijo | A |
pokličimo gospoda Gradnika k mizi. Naj vidi svet | čudovito | sliko: dva inteligentna nasprotnika se mirno | A |
morem si razlagati, ali je vplival name tako | čudovito | rezki kontrast med njo in njeno pusto okolico | A |
škodovala nikomur. Pavla se je prilagodila | čudovito | hitro mojemu tonu, njene besede so se topile | A |
je bil takrat uradnik na železnici. Živel je | čudovito | redno.V urad - iz urada, dan za dnem; zamudil | A |
ekscesov svetega večera. . / . / stran 352 . / Na | čudovito | neroden način se razodeva to plaho opravičevanje | A |
časih se mu je zataknilo in iskal je izrazov ... | Čudovito: | nekateri ljudjé vam vijó prekrasne periode, | A |
deset korakov za njegovimi petami. Kdo je to | čudovito | bitje?Česa išče po ulicah? | A |
požirki slivovke - Palčkovi ”požirki“ so bili | čudovito | veliki - in si nekoliko ogreli premrle roke | A |
Srce se mu je širilo in dvigalo; govoril je | čudovito | gladko in zavestno o najtežjih problemih; vse | A |
videl okrog sebe, živelo je na dnu moje duše | čudovito | prepričanje.Sramoval sem se tega prepričanja | A |
mizo in se zagledal v steno ... Kako se je vse | čudovito | zgodilo!Zdaj je vse tiho in soba je tako velika | A |
komaj da jih je porodilo srce, zagledalo oko. | Čudovito | pisano je bilo njih življenje, polno imenitnih | A |
ni trajala dolgo. Moja navdušenost je minila | čudovito | hitro, dolgočasni in neumni so se mi zazdeli | A |
se na gospo Zaplotnico; njen obraz se je bil | čudovito | razlezel; svetil se je in se je smejal v globoki | A |
ruto. Obraz je koščen, oglat; vse črte kažejo | čudovito | trdnost in vztrajnost, le nos je neznačajno | A |
razcvelih rdečih rož. Danes je bila Tonetova Mici | čudovito | podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge | A |
najboljši volji ne more veliko govoriti: vse | čudovito | pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno, | A |
Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih | čudovito | tenkih, visokih nog, - a če sem to omenil, je | A |
- vse to je začelo ob kake štirih popoludne | čudovito | vplivati na gospoda Ognjiščka.V glavi mu je | A |
koraki se napoti domu. ”To je grozno, to je | čudovito | ...Kaj takega! | A |
A nista se sprla niti z najmanjšo besedico ... | Čudovito! | Da, gospoda moja, žalostna so pota usode! | A |
morje in valovi so peli. Čudovita pesem je bila, | čudovito | živo življenje in Tone je živel v njem, plaval | A |
v dolgo belo haljo. Tudi njen obraz je bil | čudovito | miren.V rokah je držala velik srebrn krožnik | A |
in blage, na srebrno solzo, ki se je svetila | čudovito | na belih licih, in sladko ji je bilo, pritisnila | A |
In noga ni skakala, temveč drsala je tiho, | čudovito | hitro, sukala se na levo in na desno, život | A |
strašnih, svetih skrivnosti; njene oči so bile | čudovito | bistre, kakor breztelesne in so videle, kar | A |
dolgih, šumečih toaletah, z velikokrajnimi, | čudovito | okrašenimi klobuki, čipkaste sončnike v rokah | A |
parfumi, zakriva si obraz z rokami in njeno | čudovito | teló trepeče na divanu od ljubezni in poželenja | A |
vzroka, da bi se pritoževal nad svojo usodo. | Čudovito | je, kako pozabi človek na svoje krasne dni in | A |
življenje je bilo do lanske jeseni res jako | čudovito. | Hodil sem po svetu brez pravega namena, brez | A |
hladna sapa njihovih kril. Takrat je moja duša | čudovito | občutljiva, srebrna struna, ki zazveni, če dihneš | A |
kakor je moja navada. In vse ulice so bile | čudovito | temne...Takrat, ko sem hodil čisto sam in žalosten | A |
nekoč mimogrede na nekem balkonu in ki je imela | čudovito | lepe zlate lase... Vzdramil sem se šele v mestu | A |
stran 36 . / Toda kmalu sem začutil tisto | čudovito | trepetanje srca, ki me je ovladovalo redno ob | A |
izgubi nenadoma in ne ostavi nikakega sledú. | Čudovito | je samó, da nima ta pijanost najmanjšega vzroka | A |
Jaz ne vidim ničesar nespodobnega, -- toda | čudovito | je, nerazumljivo ...“ ”In zunaj sije sonce | A |
in mrtvo v obraz. Samó na ustnih je živelo | čudovito | življenje; fine, polne črte so zadrhtele v najrahlejšem | A |
ljubeznive matere. . / . / stran 361 . / Danes je | čudovito | lep dan; ne pomladi in ne poleti ne sije solnce | A |
kamenjem. Od vseh strani je prihajalo tisto | čudovito | gozdno šuštenje in trepetanje, ki je bilo toliko | A |
sanjah, in njegovo brenčanje se je spajalo v | čudovito | harmonijo z enakomernim šumenjem studenca. | A |
pisarniškega še drugo življenje, tako nenavadno in | čudovito, | da je stresal z glavo in pljuval pod mizo, kadar | A |
zraku, noge so bile tu, tam, prevračale so se | čudovito | in so brcale, da je bilo človeka sram.Pobalin | A |
se je zasvetilo nenadoma iz meglenega mraka | čudovito | ime: Anastasius von Schiwitz.Vztrepetal je Martin | A |
valežnostjo. Toda slovenski narod se v mnogih ozirih | čudovito | razlikuje od vseh drugih narodov na svetu in | A |
prirodoznanec po dolžnosti, nisem spoznal živali, ki je | čudovito | rasla pod menoj, vzdigala se višje ob vsakem | A |
Zibala se je žival navidez neokretno, toda | čudovito | hitro; zdelo se mi je, da je bil en sam trenotek | A |
v lastno režijo. Tudi govorica junakova se | čudovito | izpreminja; zdaj je njegov slog poganski, zdaj | A |
svitu bleščečih svetilk so se zdeli vsi obrazi | čudovito | nežni in fini...En sam človek se je dolgočasil | A |
so se mu noge tresle, a pri duši mu je bilo | čudovito | prijetno...Ustavila se je par korakov od njega | A |
skočil čez ograjo na pesek. Na vrtu je bilo | čudovito | tiho; drevje je šumelo tako boječe in nalahko | A |
sanjah gorí dišeče olje na kaminu... Srce se mu je | čudovito | razširilo in domislil se je svoje ljubice...Zaklical | A |
In te grozne stopnice iz moje izbice! | Čudovito | zavite, strme, ozke, temne in tako silno, silno | A |
in okorne. Toda gozd jima je prihajal naproti | čudovito | hitro, že sta čutila v obraz njegovo hladno | A |
še daleč tisti čas?“ Takrat sta govorila -- v | čudovito | prihodnost so frfotale pisane sanje in obema | A |
se je nasmehnil. ”Ampak povem ti nekoč; kako | čudovito | sem se rešil ...Zdaj res ne vem, kako sem mogel | A |
propade sramotno, zakaj neznanec me umorí s takó | čudovito | novico, da sem popolnoma razblinjen, nesvesten | A |
obraz vsakega umetnika, tako se je postaral | čudovito | hitro tudi moj obraz.Ne samo obraz, tudi srce | A |
množico?... Moja prijazna koliba se je vozila | čudovito | hitro, že smo bili zunaj na véliki cesti; fant | A |
Blagi hudič! - Dal mi je dom, | čudovito | belo izbico, in ni zahteval ničesar.Rosne so | A |
so bile prazne. Nad tihim mestom je sijalo | čudovito | jasno nebó.Zdaj pa zdaj se je utrnila zvezda | A |
tenka bluzica se je bila na rami raztrgala in | čudovito | bela polt, še bolj bela v tej črni izbi, se | A |
se je napravljala; vse leto je mislila na to | čudovito | pot: tukaj je bilo vse umazano in temno in žalosti | A |
ji je tolklo od sladkega nemira. Ljubljana - | čudovito | lepa in čudovito daleč, lepa in daljna, kakor | A |
sladkega nemira. Ljubljana - čudovito lepa in | čudovito | daleč, lepa in daljna, kakor nebesa sama.In | A |
ki je bil debel in vesel človek in je bogatel | čudovito: | letelo mu je od vseh strani, lilo mu je z neba | A |
večerni svetlobi, in zato je bil njegov obraz | čudovito | lep - kakor nebo, ki se je lesketalo tam gori | A |
Lojze je stal sredi sobe in je deklamiral - | čudovito | je govoril, celo z roko je zamahnil časih, tako | A |
mati pri meni!“ je dejal ... Vse to je bilo tako | čudovito, | prišlo je tako nenadoma, da bi se Lojze smejal | A |
kolodvoru od Lojzeta. Vlak je hitel dalje, s | čudovito | brzino, kakor da bi strahoma bežal iz zakletega | A |
tolklo od težkega pričakovanja, čas je hitel | čudovito, | bala se je in mudilo se ji je.Ko je bila v stolpu | A |
stran 140 . / da je bil nekoč že okusil tisto | čudovito | življenje v zakletih gradovih, kjer je vse od | A |
zdela Lojzetu pot brezkončna, ali zdaj je bila | čudovito | kratka, ulice so se vrstile za ulicami, kakor | A |
izbriše tega pečata. Gledal je in klanec se je | čudovito | širil pred njegovimi očmi - od vzhoda do zahoda | A |
ne vem pa natanko, ali je imel poslednji tako | čudovito | velik nos, s kakršnim se more ponašati njegov | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |