nova beseda iz Slovenije

čudovito (101-200)


nato da je globoko vzdihnil, toda lice se mu je      čudovito      razjasnilo. In po dolgem času je Matic opoldne  A
družba žarela od dovtipov in smeha, je bilo vsem      čudovito      slovesno v dušah. Precej pozno sva se napotila  A
moč, da bi bežala, je pešala in vleklo jo je s      čudovito      silo k Iztoku.Odmaknila mu je roko, Cirila ji  A
ognjišču. Pri ognju se je zdel njegov obraz      čudovito      zguban in shujšan.Ko je izpregovoril, je bil  A
prisegel, tako se zgodi!« V starcu je zakipelo      čudovito      življenje, oči so se mu bliskale, iz dvignjenih  A
brado je bil tesno zapet, ob vrstah je jahal s      čudovito      samozavestjo.V prsih je začutil hipoma slast  A
letel kakor strelica. Toda vselej se je megla      čudovito      prelila in pretočila, pas vodne gladine je izginil  A
vzhajalo drugič, odkar so odrinili na pot ‒      čudovito      jasno in veselo.Še enkrat so prišli častniki  A
Prečista!« . / . / stran 289 . / Kakor gnan s      čudovito      silo, je upognil Iztok ob njej koleno in šepetal  A
tenke kitice, jo je prvič v življenju prevzelo s      čudovito      silo omamno, gizdavo čustvo.Prevzelo jo je s  A
posrebal šilec slivovke. Kaj dobre volje in      čudovito      zdravih nog se je še nekoliko posprehodil, preden  A
ne zarekaj se!« Minka je spregovorila to s      čudovito      resnobo, z dvignjenimi obrvmi in žugajočim prstom  A
dam; res so nedolžna, ali včasih učinkujejo      čudovito.     In če ne bodo, poskrbim za zdravnika!«   A
resnica!« Brest jo je pogledal, njegove oči so      čudovito      žarele. Alena je skomizgnila z rameni  A
odbežali iz Alenine sobice, srce ji je bilo      čudovito      radostno, vse polno še nikoli občutenega hrepenenja  A
izhodu in motrila prišlece. Aleno je prevzelo      čudovito      hrepenenje.Prerinila se je skoz potnike in še  A
Bukovje, samotna popotnica. Sonce je sijalo      čudovito      veselo.Zimska pokrajina je žarela.   A
od darov in se ni jezil, ker se je njegov žep      čudovito      polnil in mu obetal lepe dni. Celó župan ga  A
je bliže kot kdaj prej. Tako mi je vsak dan      čudovito      izpolnjen, in kdor me pomiluje, ve bore malo  A
Moja svoboda mi je čez vse, tudi čez tvojo      čudovito      ljubezen, moje bélo, prisrčno, bojevito dekle  A
njegova, brez obveznosti. To spoznanje jo je      čudovito      pomirilo in razveselilo.Zadihala je, in ko je  A
Začne se s čakanjem.      Čudovito      čakanje.To je najlepše od vsega.  A
spajali raznoliki glasovi v nerazumljivo in vendar      čudovito      govorico noči. Mladi učitelj se je s  A
hobotnica. 5. poglavje      ČUDOVITO      ODKRITJE I  A
zgodnjo zelenjavo, katero so zaradi sončnega,      čudovito      zaščitenega vrta nudili naprodaj prvi v vsej  A
kakor bi hotele z enim samim pogledom zajeti vso      čudovito      lepoto noči, roke se odpirajo, kakor da želijo  A
pokličimo gospoda Gradnika k mizi. Naj vidi svet      čudovito      sliko: dva inteligentna nasprotnika se mirno  A
morem si razlagati, ali je vplival name tako      čudovito      rezki kontrast med njo in njeno pusto okolico  A
škodovala nikomur. Pavla se je prilagodila      čudovito      hitro mojemu tonu, njene besede so se topile  A
je bil takrat uradnik na železnici. Živel je      čudovito      redno.V urad - iz urada, dan za dnem; zamudil  A
ekscesov svetega večera. . / . / stran 352 . / Na      čudovito      neroden način se razodeva to plaho opravičevanje  A
časih se mu je zataknilo in iskal je izrazov ...      Čudovito:      nekateri ljudjé vam vijó prekrasne periode,  A
deset korakov za njegovimi petami. Kdo je to      čudovito      bitje?Česa išče po ulicah?  A
požirki slivovke - Palčkovi ”požirki“ so bili      čudovito      veliki - in si nekoliko ogreli premrle roke  A
Srce se mu je širilo in dvigalo; govoril je      čudovito      gladko in zavestno o najtežjih problemih; vse  A
videl okrog sebe, živelo je na dnu moje duše      čudovito      prepričanje.Sramoval sem se tega prepričanja  A
mizo in se zagledal v steno ... Kako se je vse      čudovito      zgodilo!Zdaj je vse tiho in soba je tako velika  A
komaj da jih je porodilo srce, zagledalo oko.      Čudovito      pisano je bilo njih življenje, polno imenitnih  A
ni trajala dolgo. Moja navdušenost je minila      čudovito      hitro, dolgočasni in neumni so se mi zazdeli  A
se na gospo Zaplotnico; njen obraz se je bil      čudovito      razlezel; svetil se je in se je smejal v globoki  A
ruto. Obraz je koščen, oglat; vse črte kažejo      čudovito      trdnost in vztrajnost, le nos je neznačajno  A
razcvelih rdečih rož. Danes je bila Tonetova Mici      čudovito      podobna dvorskemu županu; popolnoma iste dolge  A
najboljši volji ne more veliko govoriti: vse      čudovito      pravilno, mirno, brezbarvno in brezizrazno,  A
Mravljinčkovega okroglega, zavaljenega telesa in njegovih      čudovito      tenkih, visokih nog, - a če sem to omenil, je  A
- vse to je začelo ob kake štirih popoludne      čudovito      vplivati na gospoda Ognjiščka.V glavi mu je  A
koraki se napoti domu. ”To je grozno, to je      čudovito      ...Kaj takega!   A
A nista se sprla niti z najmanjšo besedico ...      Čudovito!     Da, gospoda moja, žalostna so pota usode!  A
morje in valovi so peli. Čudovita pesem je bila,      čudovito      živo življenje in Tone je živel v njem, plaval  A
v dolgo belo haljo. Tudi njen obraz je bil      čudovito      miren.V rokah je držala velik srebrn krožnik  A
in blage, na srebrno solzo, ki se je svetila      čudovito      na belih licih, in sladko ji je bilo, pritisnila  A
In noga ni skakala, temveč drsala je tiho,      čudovito      hitro, sukala se na levo in na desno, život  A
strašnih, svetih skrivnosti; njene oči so bile      čudovito      bistre, kakor breztelesne in so videle, kar  A
dolgih, šumečih toaletah, z velikokrajnimi,      čudovito      okrašenimi klobuki, čipkaste sončnike v rokah  A
parfumi, zakriva si obraz z rokami in njeno      čudovito      teló trepeče na divanu od ljubezni in poželenja  A
vzroka, da bi se pritoževal nad svojo usodo.      Čudovito      je, kako pozabi človek na svoje krasne dni in  A
življenje je bilo do lanske jeseni res jako      čudovito.      Hodil sem po svetu brez pravega namena, brez  A
hladna sapa njihovih kril. Takrat je moja duša      čudovito      občutljiva, srebrna struna, ki zazveni, če dihneš  A
kakor je moja navada. In vse ulice so bile      čudovito      temne...Takrat, ko sem hodil čisto sam in žalosten  A
nekoč mimogrede na nekem balkonu in ki je imela      čudovito      lepe zlate lase... Vzdramil sem se šele v mestu  A
stran 36 . / Toda kmalu sem začutil tisto      čudovito      trepetanje srca, ki me je ovladovalo redno ob  A
izgubi nenadoma in ne ostavi nikakega sledú.      Čudovito      je samó, da nima ta pijanost najmanjšega vzroka  A
Jaz ne vidim ničesar nespodobnega, -- toda      čudovito      je, nerazumljivo ...“ ”In zunaj sije sonce  A
in mrtvo v obraz. Samó na ustnih je živelo      čudovito      življenje; fine, polne črte so zadrhtele v najrahlejšem  A
ljubeznive matere. . / . / stran 361 . / Danes je      čudovito      lep dan; ne pomladi in ne poleti ne sije solnce  A
kamenjem. Od vseh strani je prihajalo tisto      čudovito      gozdno šuštenje in trepetanje, ki je bilo toliko  A
sanjah, in njegovo brenčanje se je spajalo v      čudovito      harmonijo z enakomernim šumenjem studenca.   A
pisarniškega še drugo življenje, tako nenavadno in      čudovito,      da je stresal z glavo in pljuval pod mizo, kadar  A
zraku, noge so bile tu, tam, prevračale so se      čudovito      in so brcale, da je bilo človeka sram.Pobalin  A
se je zasvetilo nenadoma iz meglenega mraka      čudovito      ime: Anastasius von Schiwitz.Vztrepetal je Martin  A
valežnostjo. Toda slovenski narod se v mnogih ozirih      čudovito      razlikuje od vseh drugih narodov na svetu in  A
prirodoznanec po dolžnosti, nisem spoznal živali, ki je      čudovito      rasla pod menoj, vzdigala se višje ob vsakem  A
Zibala se je žival navidez neokretno, toda      čudovito      hitro; zdelo se mi je, da je bil en sam trenotek  A
v lastno režijo. Tudi govorica junakova se      čudovito      izpreminja; zdaj je njegov slog poganski, zdaj  A
svitu bleščečih svetilk so se zdeli vsi obrazi      čudovito      nežni in fini...En sam človek se je dolgočasil  A
so se mu noge tresle, a pri duši mu je bilo      čudovito      prijetno...Ustavila se je par korakov od njega  A
skočil čez ograjo na pesek. Na vrtu je bilo      čudovito      tiho; drevje je šumelo tako boječe in nalahko  A
sanjah gorí dišeče olje na kaminu... Srce se mu je      čudovito      razširilo in domislil se je svoje ljubice...Zaklical  A
In te grozne stopnice iz moje izbice!      Čudovito      zavite, strme, ozke, temne in tako silno, silno  A
in okorne. Toda gozd jima je prihajal naproti      čudovito      hitro, že sta čutila v obraz njegovo hladno  A
še daleč tisti čas?“ Takrat sta govorila -- v      čudovito      prihodnost so frfotale pisane sanje in obema  A
se je nasmehnil. ”Ampak povem ti nekoč; kako      čudovito      sem se rešil ...Zdaj res ne vem, kako sem mogel  A
propade sramotno, zakaj neznanec me umorí s takó      čudovito      novico, da sem popolnoma razblinjen, nesvesten  A
obraz vsakega umetnika, tako se je postaral      čudovito      hitro tudi moj obraz.Ne samo obraz, tudi srce  A
množico?... Moja prijazna koliba se je vozila      čudovito      hitro, že smo bili zunaj na véliki cesti; fant  A
Blagi hudič! - Dal mi je dom,      čudovito      belo izbico, in ni zahteval ničesar.Rosne so  A
so bile prazne. Nad tihim mestom je sijalo      čudovito      jasno nebó.Zdaj pa zdaj se je utrnila zvezda  A
tenka bluzica se je bila na rami raztrgala in      čudovito      bela polt, še bolj bela v tej črni izbi, se  A
se je napravljala; vse leto je mislila na to      čudovito      pot: tukaj je bilo vse umazano in temno in žalosti  A
ji je tolklo od sladkega nemira. Ljubljana -      čudovito      lepa in čudovito daleč, lepa in daljna, kakor  A
sladkega nemira. Ljubljana - čudovito lepa in      čudovito      daleč, lepa in daljna, kakor nebesa sama.In  A
ki je bil debel in vesel človek in je bogatel      čudovito:      letelo mu je od vseh strani, lilo mu je z neba  A
večerni svetlobi, in zato je bil njegov obraz      čudovito      lep - kakor nebo, ki se je lesketalo tam gori  A
Lojze je stal sredi sobe in je deklamiral -      čudovito      je govoril, celo z roko je zamahnil časih, tako  A
mati pri meni!“ je dejal ... Vse to je bilo tako      čudovito,      prišlo je tako nenadoma, da bi se Lojze smejal  A
kolodvoru od Lojzeta. Vlak je hitel dalje, s      čudovito      brzino, kakor da bi strahoma bežal iz zakletega  A
tolklo od težkega pričakovanja, čas je hitel      čudovito,      bala se je in mudilo se ji je.Ko je bila v stolpu  A
stran 140 . / da je bil nekoč že okusil tisto      čudovito      življenje v zakletih gradovih, kjer je vse od  A
zdela Lojzetu pot brezkončna, ali zdaj je bila      čudovito      kratka, ulice so se vrstile za ulicami, kakor  A
izbriše tega pečata. Gledal je in klanec se je      čudovito      širil pred njegovimi očmi - od vzhoda do zahoda  A
ne vem pa natanko, ali je imel poslednji tako      čudovito      velik nos, s kakršnim se more ponašati njegov  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA