Toda časih se zgodí, da stopi neznanec kakor nalašč prav v tisto vežo, -- in jaz pričakujem nekaj nenavadnega, groznega, kakor Duncanova sinova v usodni noči. In moje pričakovanje propade sramotno, zakaj neznanec me umorí s takó čudovito novico, da sem popolnoma razblinjen, nesvesten ... Takó n. pr. sem sedel zadnjič pri ”Sv. Janezu“ in pil kozarec istrijanca v najtemnejšem kotu široke, nizke gostilne.