nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

Na mizi v vlažnem kotu je gorela sveča z dolgim svetlim plamenom, da je segala luč preko vsega dvorišča in so se zibale sence na nasprotnem zidu. Sredi izbe je klečal na tleh otrok, zavit v siromašne cunje; tenke, bele roke so bile iztegnjene naravnost pred život, kakor se iztegnejo roke v globokem strahu, onemogle in trepetajoče; glava je bila upognjena, tako da sem komaj razločil drobni, beli, še čistootroški obraz; tenka bluzica se je bila na rami raztrgala in čudovito bela polt, še bolj bela v tej črni izbi, se je bleščala v luči. Čez otroka se je sklanjal starikav človek v obnošeni, blatni obleki; lasjé so bili kuštravi, sprijeti in smolasti in so ležali na čelo, obraz je bil suh, izpit, porasel z redko, kocinasto brado.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA