Sprehaja se večer za večerom pod oknom Lejlinem, a ne ozrè se gor. Ne ozré se gar in Lejla se vrača v temno sobo, napolnjeno s težkimi parfumi, zakriva si obraz z rokami in njeno čudovito teló trepeče na divanu od ljubezni in poželenja. -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --
Kostanji so šumeli nad nami in zvezde so svetile še jasneje, bele in drhteče, kakor kaplje raztopljenega srebrá.