Snela je diadem, pokleknila pred podobo, nagnila glavo do tal in molila: »Hvala, slava, čast in zahvala tebi, sveta Prečista!«
Kakor gnan s čudovito silo, je upognil Iztok ob njej koleno in šepetal za njo: »Hvala, slava, čast ... « Epafrodit pa je v tem hipu razprostrl roke nad klečečima in govoril kakor očak s slovesnim glasom: »Moj konec je vajin začetek. Česar nisem imel sam, darujem vama.