nova beseda iz Slovenije
- Kaj imamo danes? reče s še | zmeraj | nejevoljnim glasom, če pozabimo na tiste obiskovalce | A |
praznoverna baba. Nič čudnega, da tajnik verjame, še | zmeraj | je veliko zmešnjave na svetu.Na enem koncu dežele | A |
Avguština, ko je vse to že na svetu, so tu še | zmeraj | vsi ti čarostrelci in zeleni jagri in zlatorogi | A |
pogostitvami. Na Bavarskem, kjer so bila romanja še | zmeraj | v velikem razcvetu, so se jih še za silo razveselili | A |
rekel, gledal je predse, pomislil je, da ga še | zmeraj | kuha vročina in da bo moral nazaj v posteljo | A |
prepričuje ljudi, da ne bi šli na romanje? Cerkev je | zmeraj | spodbujala ljudi k temu svetemu opravilu, čeprav | A |
naših krajev, tam je študiral. Ker krčma še | zmeraj | ni potihnila, je pripovedovalec užaljeno umolknil | A |
bo razjasnilo bolečo in od sinočnjega vina še | zmeraj | omotično glavo - morda ona v nebesih izprosi | A |
takega, kar je v njej, volja biti nekdo drug, še | zmeraj | ona, a hkrati neka druga Katarina, nikoli več | A |
sramežljivo dekle, skoraj ženska, čeprav nekako še | zmeraj | dekle. Ljudje v tem času niso kaj prida sramežlj | A |
pred moškim dela manj vredno, zasmeha vredno, | zmeraj | znova v položaju, na katerega čakajo s svojimi | A |
starih, kmetov in meščanov, glasnih, robatih, | zmeraj | pripravljenih na šalo ali zmerljivko.In ko je | A |
nikoli več na tej poti ne bo sama v svoji sobi, | zmeraj | jo bo kdo gledal, na to pravzaprav res ni dovolj | A |
si si iskala; znano je, kaj bi rekel brat: ti | zmeraj | hočeš vse po svoje; in oče: vrni se, Katarina | A |
Niso prav vedeli čemu, ampak krohotali so se | zmeraj | radi. - | A |
- Sicer, je dodal, še | zmeraj | nekoliko rdeč v obraz, sicer te stotnik Franc | A |
Henrik Windisch, zapomnil si je njegovo ime, za | zmeraj | si ga bo zapomnil.Kakor si je nekoč želel, da | A |
mi moč za odpuščanje, onim, ki sem si jih za | zmeraj | zapomnil, bandeirantom in temu bahatemu vojaku | A |
njihovo močjo, premočjo in nasilno ošabnostjo | zmeraj | treba umakniti, zmeraj glava in srce, pamet | A |
in nasilno ošabnostjo zmeraj treba umakniti, | zmeraj | glava in srce, pamet in duša, zmeraj pred močjo | A |
umakniti, zmeraj glava in srce, pamet in duša, | zmeraj | pred močjo in silo, ošabnostjo, jezdeci in kanoni | A |
snom in budnostjo, so ga prebujali klici še | zmeraj | prihajajočih, klici ljudi, ki so iskali drug | A |
prošnje in se rešil za kratek čas svojih strahov, | zmeraj | znova majhna molitev za srečno pot in srečno | A |
Katarina je opazila, da se je moški, ki jo je še | zmeraj | gledal, nasmehnil.Ni vedela, ali njej ali gorečemu | A |
nekaj dnevi ji je bilo hudo, čeprav ga je za | zmeraj | izgnala iz hiše svoje duše, ji je bilo hudo | A |
stvari je osvetljevala že spomladanska, a še | zmeraj | tudi zimska sončna svetloba.Na levi je bil temni | A |
svojim okornim čevljem, poslikani so bili še | zmeraj | v torbi, potem jo je premagala radovednost, | A |
so tiho postavili na mizo. Mlaskali so še | zmeraj. | - | A |
posod ni bilo mogoče izprazniti pred zoro. A | zmeraj | se je našel kak štorast tovariš, ki ga je gnala | A |
z voza na tla, obsedi na tleh, voz pa je še | zmeraj | ugreznjen. Mihael Kumerdej stoji z rokama | A |
vidi, kako žalostno ga gleda Magdalenka, ona še | zmeraj | sedi v mokri travi, voz je še zmeraj zagozden | A |
ona še zmeraj sedi v mokri travi, voz je še | zmeraj | zagozden, Magdalenke ne more spraviti s palico | A |
skoraj pol ure zaradi tega lenuha, vsa stvar še | zmeraj | stoji in palica se sama od sebe dvigne, votlo | A |
surov svet, Amalija reče, ne vem, kaj je to, ni | zmeraj | tako, Magdalenka sedi na tleh in glasno zavija | A |
reče Simon, zver je in zver je strahopetna, | zmeraj | se umakne, kadar je šibkejša.Če ve, da je močnejša | A |
poznal je gorske poti, po obronku, je rekel, | zmeraj | je treba potovati po obronku. S te travnate | A |
proti kraju, kjer so že bili, spodrsavata v še | zmeraj | deroči vodi,ona mu ovije roke okrog vratu, tako | A |
molče hodil okrog hiše, v velikih krogih in | zmeraj | bliže, ni hotela biti takšen strašni cerber | A |
pomladanskega vetra, ki je razganjal oblake, | zmeraj | topleje je bilo, moči so se vrnile, poslušala | A |
šepnila, pridi, moj si, je rekla enostavno, za | zmeraj. | Bilo je enostavno in samoumevno, človeško in | A |
nikoli ne more biti fin amoris, fin amoris je | zmeraj | breztelesna, je stvar duha in razuma, lepote | A |
maha z rokami in konjarju nekaj pripoveduje, še | zmeraj | se nista odpravila, kam se odpravlja sestra | A |
dela nikoli ni zmanjkalo, zakaj Turjačani so | zmeraj | nekaj gradili ali obnavljali, kadar niso oni | A |
misijone po podeželju, kjer se je ponekod še | zmeraj | zadrževal protestantski krivoverski duh, lahko | A |
vstal je in pokril Simonove nekoč kmečke, še | zmeraj | kmečke prste s svojimi mehkimi malimi dlanmi | A |
provincial, šli boste v Indije, tako tiste dežele še | zmeraj | imenujejo naši španski bratje, tam nas trenutno | A |
je spustila srajco do gležnjev. Bila je še | zmeraj | sramežljiva ženska, in če odmislimo tiste čudne | A |
svoji glavi zaslišal jutranje bobnanje, se bo | zmeraj | spomnil tudi na vedrino vsakega jutra, vedrino | A |
doslej so bili neverjetno uspešni, doslej so jih | zmeraj | naklestili, a zdaj je drugače, vse je drugače | A |
življenje je teklo naprej. Vse to je bilo še | zmeraj | nekje daleč, življenje je bilo tukaj, zavihal | A |
pravi oče Inocenc, pueblo je tako nemiren, | zmeraj | se kaj važnega dogaja, človek bi mislil, da | A |
delovni, pridni, samo to je, da imajo nekateri še | zmeraj | več žena, reče, kako naj jih potegnemo iz greha | A |
v prvem mraku prižigajo bakle, pri vhodu še | zmeraj | cvilijo škripci in tleskajo majhna kladivca | A |
morje. Zlahka, reče Katarina... jaz sem si | zmeraj | želela na romanje v Padovo, ne vem, zakaj moramo | A |
kakor tisto prvo noč, ko sta se rešila. Še | zmeraj | sta v grehu, če je ljubezen greh, ampakzdaj | A |
nad turjaškimi gozdovi, skupaj sta, najbrž za | zmeraj, | pod oknom poje kos, kovač nabija konjem podkve | A |
suva Simona v roke in mu vleče seno iz njih, še | zmeraj | je hvaležna, ker sta jo rešila iz vode, pes | A |
ušesi, takšne živali so pomagale vlačiti les, še | zmeraj | je kmečki fant, čeprav sholastik, pozna živali | A |
zgodbe, vsi hočejo vedeti o deželah, kjer še | zmeraj | živijo drugačni ljudje, v zgodbah je veliko | A |
korenin in prijaznih živali, lepo je moralo biti, | zmeraj | bi bilo, ko ne bi bilo tistega jabolka, takšen | A |
se to lahko zgodilo prav njemu in da se mu še | zmeraj | lahko, pot je še dolga, treba bo skozi črne | A |
deželah ljudje od nekdaj bali, v njih je bilo | zmeraj | kaj, kar ni bilo dobro za človeka, kakšni kurenti | A |
bruhne skozi rjoveča usta. Gozd, v katerem je | zmeraj | tiho rjovenje, brundanje, rukanje, šelestenje | A |
njegovi modrosti. Revščina zmehča človeka, | zmeraj | bolj je pokoren in mehak, rad sprejme bič na | A |
reven in omejen, prav tako ni lepo. Na koncu | zmeraj | koga pobijejo ali zamesijo v testo in potisnejo | A |
sledov dogodkov, ki so ranili dušo, ki jo še | zmeraj | bolijo, to je potovanje, to je romanje. Utrujen | A |
zdaj počne; res je poležavala, bila je sladka, | zmeraj | bolj topla, zmeraj bolj opojna pomlad, luna | A |
poležavala, bila je sladka, zmeraj bolj topla, | zmeraj | bolj opojna pomlad, luna je sledila njunim kretnjam | A |
ženska. Ne da bi se zmenil za kmeta, ki je še | zmeraj | stal tam, je stopil tesno k njej, da je zavonjala | A |
pomagaj, mama Neža, tam gori ji je ime Agnes, še | zmeraj | ima črne lase, kakor jih ima Katarina, od nje | A |
Kaj hočete? je rekla odločno in s pogledom še | zmeraj | uprtim v kamnita tla pod seboj.Pustite me, domov | A |
stvari, je osvetljevala že spomladanska, a še | zmeraj | tudi zimska meščeva svetloba.Na levi je bil | A |
pokrižati z blagoslovljeno vodo, ki jo boš imela | zmeraj | s seboj, poklekniti pred križem ali sveto podobo | A |
izdaji in laži in vlačugarstvu, in telo, ki še | zmeraj | kliče po Simonovih rokah, po nočeh in dnevih | A |
Toda ne bojte se, hik. In še | zmeraj | nam ostanejo vespere.Ostane nam večerna molitev | A |
velikega mesta, Katarina je bila vse dlje, še | zmeraj | v Lendlu? ali so že šli na pot? Zibajoč voz | A |
mirna je videti Jezusova legija, kakor da je od | zmeraj | tukaj in za večne čase, a ni tako, vsi vejo | A |
tam se je skušal umiriti, brat Pablo se je | zmeraj | smehljal, zmeraj so mu rasle kakšne lepe rože | A |
skušal umiriti, brat Pablo se je zmeraj smehljal, | zmeraj | so mu rasle kakšne lepe rože, v vseh letnih | A |
pogovor, nanjo je bil tako ponosen, da jo je | zmeraj, | ko so prišli s polj ali z yerbales, posadil | A |
domujeta megla in pljučni katar. Bandeira je še | zmeraj | in vse pogosteje vznemirjala misijone, napadi | A |
Santa Ane, ne da bi vedel, da se poslavlja za | zmeraj, | ga je superior Inocenc Herver povabil na pogovor | A |
Veste to, pater Lovrenc? Ni mu rekel Simon, | zmeraj | mu je rekel: pater Simon, bojite se čakanja | A |
regulah? oče Inocenc se je obrnil od okna, še | zmeraj | ga ni pogledal.Sel je k mizi in položil roko | A |
je nosila kovinske pasove z ostrimi konicami, | zmeraj | znova je zahtevala, naj jo na ta način tudi | A |
generalni vojni komisariat. Vračali so se z | zmeraj | enakimi sporočili: počakati, izdeluje se generalna | A |
kraj, kjer so ga kaznovali. Da bi se mi za | zmeraj | vtisnilo v spomin, kaj se zgodi s takim zločincem | A |
je rekel, kajti rablji so bili v naših krajih | zmeraj | precej robati in enostavni.Italijani so to znali | A |
že kaj, naj se to ljudstvo zamisli, zakaj je | zmeraj | kdo od njih česa kriv, začetek zgodbe je bil | A |
skromno rekel oča s Ptuja, Italijani pač hočejo | zmeraj | biti nekaj posebnega, raffinement! - | A |
pa, malo se zaguglješ, če se ladja potopi, še | zmeraj | lahko plavaš.Predstavljajte si široko reko, | A |
do jutra, ladje se zibljejo, Westminster še | zmeraj | stoji. Prezgodaj si je oddahnil, Jokl. | A |
zanj je to manj kot nič, pri Tobiji se na koncu | zmeraj | kaj zruši ali pa vsaj komu odrejo kožo; ko bi | A |
- Ne je rekel Franz Oberholzer besno, a še | zmeraj | preudarno: ta človek ne pretirava, ampak laže | A |
ugovarjali Tobijevim navedbam, medtem ko so oni še | zmeraj | sedeli in molčali. Tobija pa se ni vdal prošnjam | A |
kolegija, iz hiše prve preizkušnje, ki je še | zmeraj | tičal v njem in ga naznanjal njegovi lastni | A |
na posteljo. Sam hoče biti, je pomislila, še | zmeraj | je jezuit, skesal se je, zapustil me je iz svojega | A |
lepe slovesnosti, poznal jih je iz Ljubljane, | zmeraj | je stal ob strani, ko so se šopirili purani | A |
je rekla in se nasmehnila, a v očeh je bil še | zmeraj | tisti nevarni, ranjeni blesk: Tu bom ostala | A |
jezuitar iz jezuitarske hiše, s katero je za | zmeraj | zaznamovan, mu govori: stalen nadzor je potreben | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |