nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zdaj mu je odleglo, naenkrat je spet začutil moč v sebi, ne bo razpravljal s patrom Pablom o umetnosti lepe in dobre smrti, vse to je še daleč, naenkrat je bil kmet s turjaške posesti, ne samo oni fant, ki je nekoč vlačil les iz gozda, v snegu, v pomladanskem blatu, v poletni sopari in jesenskih temnih jutrih, ampak kmet v najboljših letih, gospodar, ki mora poskrbeti za to, da bo živina na varnem, da bo družina imela kaj jesti.
Preden je odšel v pokrajino Tapé, preden je videl Rio Paratini,preden se je poslovil od Santa Ane, ne da bi vedel, da se poslavlja za zmeraj, ga je superior Inocenc Herver povabil na pogovor.
Oče Herver je stal ob oknu in gledal na vrt, kjer je samotarsko vrtnaril brat Pablo, niti ozrl se ni, ko je vstopil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani