nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
V Köln, ej to je še daleč, in vojska je povsod po Vestfaliji, tudi tu čez jezdijo in vlečejo svoje kanone, svojo intendanco in svoje kurbe, oni pa se peljejo v Landshut, do tja ga lahko potegnejo, škoda podplatov, dobre škornje ima, v Landshutu so njihove žene, branjevke, eden jih zjutraj pelje tja, drugi opoldne nazaj, na vozu pa jih je več, da je družba, in pivo bojo spili pri Wittmannu. Potem so se pomenkovali o cenah kislega zelja in slanine, v daljavi so bile strehe velikega mesta, Katarina je bila vse dlje, še zmeraj v Lendlu? ali so že šli na pot? Zibajoč voz, enakomerno krevsanje konj, njihove široke zadnjice, ki so se mirno premikale, mirni pomenki kmetov, skoraj bi ga zazibalo v sen, a že tudi z mislimi nazaj v noč, ki je bila za njim, in dan, ki mora prinesti rešitev, če ne ta, pa eden naslednjih dni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani