nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Z veseljem in pričakujočo nemirno nestrpnostjo je sprejel, da bo podal tudi to zaobljubo, z njo bi mogla biti odprta pot tja, kamor ga je vleklo kljub kazni, ki ga je nekoč v noviciatskem času prav zaradi tega doletela - na Kitajsko. Seveda je zdaj Družbo že dobro poznal, nič ni bilo gotovega, lahko bi ga zadržali za učitelja na kolegiju, za spovednika bolnih, za upravitelja oddaljenega posestva, lahko bi šel v blato Panonije, na dunajski dvor alidelat družbo kakšnemu osamljenemu in umirajočemu grofu, lahko bi postal Cicero suae linguae, lahko bi to opravljal pri Svetem Jakobu, lahko bi šel v misijone po podeželju, kjer se je ponekod še zmeraj zadrževal protestantski krivoverski duh, lahko bi ga poslali v Trst, tudi tam imajo slovenske pridige, zares ni bilo nič gotovega v bojni četi Jezusa Kristusa, greh njegovega napuha je bil samo v tem, da je hotel biti v bojni legiji najbolj izbranih in najbolj izpostavljenih, v prvi vrsti legije.
Slovesna zaobljuba je minila kakor tiste dolge ure v času prve preizkušnje v kapeli Frančiška Ksaverija, v jutranjem adventnem mrazu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani