nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ampak človeškega mesa, Katarina se dvigne na komolce, človeškega mesa pa ne jejo več...? Simon se smeje, ne vem, ali so ga kdaj jedli, reče, a se ne čudi preveč njenemu vprašanju, to je čas, ko krožijo zgodbe, vsi hočejo vedeti o deželah, kjer še zmeraj živijo drugačni ljudje, v zgodbah je veliko resničnega in še več izmišljenega, nič čudnega, maloljudi je bilo tam, malo jih je plulo čez velika morja, veliko manj, kakor jih je videlo Kompostelo, Kelmorajn ali celo Sveto deželo. Učil sem jih, Katarina, ne samo branja in pisanja, ampak tiste najbistrejše buče, ki smo jih izbrali, tiste, ki niso postali zidarji, tkalci ali poljedelci, tiste smo učili tudi latinsko, igrali so na orgle in peli Pater noster lepše, kot smo ga mi v kolegiju v Ljubljani. Katarina je navdušena: tudi psalme?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani