nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Artilerijska baterija kranjskega stotnika Franca Henrika Windischa s šestimi trifuntnimi in tremi osemfuntnimi topovi je spomladi sedemnajsto sedeminpetdeset naglo napredovala čez Beljak in Spital, se začela počasi, v deževjih in skozi snežne brozge vleči čez Alpe, dokler ni za celih pet tednov obtičala sredi hribovja v Tamswegu. Windisch je pošiljal sle v polkovni štab v Gradec, enega je poslal celo na Dunaj, v generalni vojni komisariat. Vračali so se z zmeraj enakimi sporočili: počakati, izdeluje se generalna strategija, kurirja, ki je odjezdil na Dunaj, pa sploh ni bilo nazaj. Dvesto topničarjev, konjenikov, konjarjev in mož iz intendance je ždelo v tem kraju, ki je od vseh strani zaprt s skalnimi stenami, podnevi so eksercirali in vlačili skupaj hrano, ponoči so se pokrivali z dekami in ovčjimi kožami, vohali hlevski smrad in čakali,kdaj se bodo končno spustili na ravnico, proti Donavi, morda naprej proti Češki in Šleziji, da jo
osvobodijo in se vrnejo v paradnem koraku skozi zmagoslavne špalirje na svojo Kranjsko in Štajersko, med svoje krave in hleve in ovčje kože.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani