nova beseda iz Slovenije
magov vse mine. Iz neba se vidijo stopnice, | zemlja | plodna. Po njih stopajo trume čudne, zadnja | A |
in bogastvom. In pod silo mlade duše bi se | zemlja | premaknila, naša zemlja, bratje moji, k soncu | A |
silo mlade duše bi se zemlja premaknila, naša | zemlja, | bratje moji, k soncu bi se primaknila. Kaj sem | A |
Pianist sem z železnimi rokami. Kras se lomi, | zemlja | krvavi, a dan se ne zdrami ... Pokaj bele ladje | A |
ubit. . / . / stran 74 . / Pogovor z neznanim | Zemlja | kot črna kepa obupa nad plašno, izmučeno dušo | A |
moje tečajnik, kje, o, reci, sedaj se mudiš? | Zemlja | kot črna kepa obupa in ti ‒ molčiš. Rahlo potapljam | A |
leto bo, kar spava, spava pod zemljo. Že črna | zemlja | krije jo, njo, ki sem ljubil jo srčno. Zdaj | A |
srca. Vsak naj propade, kdor rod svoj taji, še | zemlja | ne pije njegove krvi. Sneg za to leto slovo | A |
daleč so planine, daleč Save je iztek. Srečna | zemlja | mi domača, drag mi nate je spomin, k tebi se | A |
pripravil copate za zvečer . / . / stran 64 . / | Zemlja | je topla od tebe in mene Najino dihanje je | A |
Nobeno ogledalo ne odseva več moje podobe In | zemlja | je že vlažna od davne naveličanosti Moj mrak | A |
vrtinec me v svoj doseg dobi - nebo se zavrti in | zemlja | obstoji. Vrtinec me izvrže, a me val zajame | A |
razdejane, besedni pol, zaveza krščenice. Beseda: | Zemlja | je, zaeno Luna. Molčanje v glasu angelska razlika | A |
mehkih delih kit in enojaten. Nazaj zahteva | zemlja, | kar je dala in angel me pesti vse bolj zavraten | A |
krošnja bukve in udomačene v koreninah, kakor | zemlja | v ustih mrtveca; vedno bolj od daleč sem poslušala | A |
Snežnika zrem 32 Neznanska prostost 33 Živim te, | zemlja | 34 NA IZVIRU 35 Poletje 36 Dan se je razodel | A |
poznajo, ponikni v kamen, prst in prah, kajti ‒ | Zemlja | cveti z gostoljubjem. Veliko smeha se je izgubilo | A |
sestavlja. . / . / stran 34 . / Živim te, | zemlja | Živim te, zemlja, v vseh srcih, ki se stekajo | A |
stran 34 . / Živim te, zemlja Živim te, | zemlja, | v vseh srcih, ki se stekajo vate, v tebi počijejo | A |
vendar, preteklost, čeprav živiš v meni kot | zemlja | tega trenutka, te ne bom odpirala, ker si tudi | A |
kaj prida zvedeti; bil da je namreč »pijan ko | zemlja« | že tisto popoldne poprej; kako je prišel domov | A |
Karantanije. . / . / stran 22 . / dela, zato je | zemlja | dragocena in kmetovanje cenjeno. Rudarstvo, | A |
slovanskimi sosedi v novi državi. Obmorska | zemlja, | ki postane 1918. leta italijanska obmejna provinca | A |
učijo o vročini in o letnih časih. Pozimi je | zemlja | ubožna in burja piha.Na spomlad so bele mačice | A |
lačnih celic. A že se je bližal nov val, in | zemlja | z vonjem po osmojenem mesu in sežganih kosteh | A |
kjer sta se, kakor je bilo videti, spoprijela | zemlja | in nebo; zato je bilo nevidno obzorje najpoprej | A |
svetosti brašna, ki mu ga je poslala domača | zemlja | na pot dolge in dokončne preizkušnje.Zdaj pa | A |
Samó da je potem pred oknom počasi začela | zemlja | črneti izpod snežnih peg in dobivati svojo staro | A |
letala. Sprva smo se jih ustrašili, saj se je | zemlja | tresla od bomb onkraj hriba, da so naše barake | A |
približevalo kakor kilometre dolg valjar, kateremu se | zemlja | upira z votlim bobnenjem; potem se je topo lomastenje | A |
medtem ko so tukaj človeške roke netile peči, | zemlja | tega sveta je pomešana s pepelom.A mogoče se | A |
pogreznila. A hkrati je bilo, kakor da se je | zemlja | že razparala in so se v nji začeli prebujati | A |
še presenetile; morda bi jo pa ganila prav ta | zemlja | vinskih teras nad morjem in nad Miramarom.Prav | A |
trdnjave nad našo gmajno ob openskem tramvaju. | Zemlja, | ki smo jo vso razrili kot krti, ko smo kopali | A |
zmnoževala. Bila sta žena in mož ob robu vode, kakor | zemlja | in voda, stalno in nestalno, včeraj in jutri | A |
globoki kleti - in kar nenadoma, ta hip, zdaj, se | zemlja | obrne in glej: zaradi kamna v drobu izgubim | A |
O, oblaka ni bilo nikjer! - votla je bila | zemlja | pod njegovimi nogami, votlo je bilo v njegovih | A |
težak kramp in ga globoko zasajal v zemljo. | Zemlja | je hreščala.Ob vsakem zamahu so se Martinu napele | A |
Rodilo se jih bo tudi še milijon. | Zemlja | je njihova.Krstili so jo in z žulji so podpisali | A |
rojile nad lužami, žabe so se oglašale v mlaki, | zemlja | je bila žejna in razpokana, za Krnom so se zbirali | A |
cesarja«. Nič več ni bilo zdravega in celega, še | zemlja | sama je bila vsa razbita; štiri leta so udrihala | A |
čikal in vdihaval prijeten vonj po zemlji. | Zemlja | se mu je zdela tako dobra, da bi se sklonil | A |
kamna. Vse sama ravnina in lepa, čista, mastna | zemlja. | Pripovedoval je o tisti njivi, ki jo je oral | A |
Saj ni važno, če zabije tisočake v zemljo, | zemlja | mu bo vse povrnila.Kopali so vso zimo, in ko | A |
Zupančič) * | Zemlja | ima svoj duh. Vsak izmed nas pozna ta | A |
puhti. In morda ne ve, da je ta duh njegova | zemlja. | Ve pa, da je doma. | A |
svežo razorano zemljo. In takrat ve, da mu je | zemlja | mati, da mu je prava mati, čeprav je tu pa tam | A |
čeprav je tu pa tam pusta in revna. Domača | zemlja | nam je res mati, tujina nam je mačeha, nas sprejme | A |
do nabrežinskih kamnolomov. Tudi tam je naša | zemlja, | našega človeka srečam - kamnolomca, kamnoseka | A |
tam med trdimi Kraševci kakor je trda kraška | zemlja | in kamen v brdu.Občutim grenkobo kraških duš | A |
Vipavci so svoje vrste ljudje, tudi vipavska | zemlja | ima svoj poseben duh.Hodim po dolini, tihi, | A |
trudnimi koraki stopajo za plugom po odgonu. In | zemlja | za njimi puhti.In v sladek vonj te zemlje seje | A |
Kakor rane so ti razori. Vsa ta | zemlja | krvavi. Hodim s koloni. | A |
----- Tolminska! Ta | zemlja | ima zame svoj poseben duh.Morda vleče bolj na | A |
še rajši, saj to je vendar - to je moja rodna | zemlja. | Majhna je Tolminska. | A |
njive je obstal, ker je videl, da je bila tam | zemlja | razkopana. Obstal je. | A |
hraste smo posekali, orehe smo posekali, samo | zemlja | nam je še ostala. Zemlje pa ne boš prodajal | A |
koritce jim naredim, koritce s pokrovom, da jih | zemlja | ne zasuje. -Pritisnil je palec na nos, ga začel | A |
vesoljstvo sprejme vase. Začutil sem, kako se mi je | zemlja | izmaknila izpod nog, postajal sem nekam lahak | A |
da bi ded kadeta nagnal. III . / | Zemlja | se je vrtela bliže in bliže k soncu, segrela | A |
to šlo v nos, češ glejte jo, cvetko vojaško, | zemlja | ji smrdi, noče si mazati rok s plevelom, oče | A |
više in više v peščenih strminah. Zdaj se ta | zemlja | vrača v pokoj.Že pred prvo svetovno vojno so | A |
je v glavi in zamajal sem se, kakor bi se mi | zemlja | zazibala pod nogami.Nemo sem gledal v teto, | A |
na svoji pokrajini? Nikoli, kajti tolminska | zemlja | je sicer lepa in prizadevna, toda sirotna.Koščena | A |
Slovani; bral je sicer, da je tu še barbarska | zemlja, | kjer se dogajajo nezaslišani zločini.Zdaj pa | A |
dneh. Trohovka, gluha in že takrat stara kot | zemlja, | je prebirala suhe, koščene prste in glasno molila | A |
odkrhnjena skala. Okrog skale je mokra in razhojena | zemlja. | Širok, a še slaboten sončni žarek poševno reže | A |
I . / . / Zmrzla | zemlja | jim je zvenela pod okovanimi čevlji in mrzli | A |
svoji prazni dolini, šli štirje norci. Zmrzla | zemlja | jim je zvenela pod nogami in mrzel mesec jim | A |
obležati. Nekaj časa se prekladajo, kakor bi jih | zemlja | pekla v hrbet, nato pa vstanejo in se jezno | A |
blatna, samo tu pa tam še zasnežena pomladna | zemlja. | Trava je že zelenela po obronkih, v gozdu so | A |
dneh. Trohovka, gluha in že takrat stara kot | zemlja, | je prebirala suhe, koščene prste in glasno molila | A |
izkopaval grmovje in širil laze na vse strani; | zemlja | je polzela v dolino; vsako pomlad so jo nosili | A |
preko Idrijce. Trohovka je bila stara kakor | zemlja | in hudo naglušna.Štefe se je zrušil na kamenito | A |
kraških gmajn. Njih kri se še ni posušila in | zemlja, | iz katere so izšli, te krvi še ni vsrknila vase | A |
ga vedno pričakovali zaman. Glejte, vsa naša | zemlja | je za nas Sveta dežela. Vsa je s krvjo prepojena | A |
kosti še zdavnaj niso strohnele. Tam leži naša | zemlja, | kakor veliko, na križ pribito telo junaka.V | A |
in zdaj, je ta le primorski človek tam, ves | zemlja, | ves narod, ves človek.Vse od prve ure svojega | A |
težji, molk ga zasleduje, dvoje oči mu sledi, | zemlja | se boči, težak duh se vzdiguje, ko ima grlo | A |
težak duh se dviguje, zato se zaganja z verige, | zemlja | se boči, dim se suklja pod sivo nebo.Koliko | A |
mogle zadržati. Takrat bo sodni dan, nebo in | zemlja | bosta ječala, ko bojo vztrajne živalce odprle | A |
mrtva, mrtva, z zemljo spojena, pravi, zdaj mati | zemlja | rodnica, pravi, dviguje ohlapno roko, z zemljo | A |
njeno globoko gostost. Telo je težko ko črna | zemlja, | na prabitne dele je razdeljeno.Zdaj dvigne glavo | A |
površino in temnimi globinami. Čaka ga tudi | zemlja | z micelijem. Lahko končamo. | A |
čarovnicami, verovanji, zlimi duhovi, ki jih | zemlja | skriva v svojem naročju, ki se pretikajo okrog | A |
Sodome in Gomore in naj jih sežge njun ogenj. | Zemlja | jih naj Žive pogoltne, kakor Datana in Abirama | A |
imel je njihovo sestro. Vedel je, kaj govori | zemlja. | Poznal je govorico plamena in senc. | A |
nekajkrat zdrsnilo. Bila je glinasta in gladka | zemlja. | Tu je to noč strmoglavljal. | A |
Mračnega Zahodnega morja, kjer se stikata nebo in | zemlja | v nori ples, sploh ni.Sploh ni otokov, ki izginjajo | A |
jasna in ostra kletev. Galjotu se je zazibala | zemlja | pod nogami.Njegovo kruto in trdo dušo je zmajalo | A |
skozenj, naprej in zadaj je videl, kako gre | zemlja | nizdol, tja pod drugo nebo, vse se je nagibalo | A |
žeblja. Samo vlažne stene so še ostale in črna | zemlja | na tleh.Slekel je debelo kmečko suknjo, jo pogrnil | A |
bodo morali, prostora, ki ni morje, ampak je | zemlja, | njeni hribi, gozdovi, doline, vasi in mesta | A |
njihovimi glavami, prihajalo je jutro, v daljavi je | zemlja | zabobnela, tam so čeznjo zatopotali tisočeri | A |
Kakor si je nekoč želel, da bi rdeča misijonska | zemlja | med dolgim deževjem potegnila v blato portugalske | A |
v blato portugalske jezdece, da bi se tista | zemlja | pod angelskim ukazom razmaknila in jih pogoltnila | A |
sen, da najde mir, ki mu ga je dajala rdeča | zemlja | v misijonih, glasovi ptic iz tamkajšnjih gozdov | A |
bila znana, ko bom odprl oči, bo povsod rdeča | zemlja, | stene soban, v katerih spijo patri, bodo iz | A |
tja, čeprav je to samo ime, kajti takšna je ta | zemlja | od nastanka sveta: rdeča, velika ravnica, čez | A |
barvah, njen obstret je rdeč, kakor sta rdeča | zemlja | in zvečer nebo nad paragvajskimi redukcijami | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |