nova beseda iz Slovenije

zemlja (201-300)


-      Zemlja      se je zamajala, je zaklical landshutski pripovedovalec  A
znamenja na nebu, ki so naznanjala prihod Sodbe,      zemlja      tam okoli mesta se je pogosto odprla in zazevala  A
eno. Kam naj gre? se naj skrije? se bo odprla      zemlja      pod njenimi nogami? - Počakaj, je rekel Windisch  A
Ko nedolžni ovčici vendarle glavo odseka, se      zemlja      strese od žalosti, kakor se je stresla tedaj  A
samkrat ustrelil, bo Santa Ana pomendrana. Rdeča      zemlja      se bo napila njihove krvi, krvi gvaraníjskih  A
morja daleč. Tukaj se družijo voda, solnata      zemlja      in zrak v nerazločno nočno zmes.V tem kraju  A
je pomislila, v Indije, tja, kjer je rdeča      zemlja,      pod velike slapove.Rodil se bo otrok, je rekla  A
naroča: »Roke, ki je svojo mater udarila, črna      zemlja      ne trpi v sebi, zakaj tako velik je greh, če  A
mestnim vratom. Zunaj, na travniku, kjer je      zemlja      razdruzgana od mokrega snega in blata, se zbira  A
Mehika ni Miramar, tam je drugo nebo, druga      zemlja,     druge živali in ljudje.Vendar je mladi nadvojvoda  A
hipec po daljnih morjih in komaj odkriva, da je      zemlja      okrogla.Tale priskutni možakar pa ti uporabi  A
da tihi prasket žrtja seže prav do sem, da      zemlja      hrstlja še tukaj, pod njegovimi nogami, daleč  A
pogledala ob prihodu. Šele zdaj sem začutil, da se      zemlja      ne spodmika od teže vagonov, pod katerimi se  A
more izruvati. A zaradi mene se lahko trese      zemlja,      zaradi mene lahko pod nogami človeštva narašča  A
bobnenje. Drugi so zatrjevali, da se je tresla      zemlja      in da je vsak premik čez nebo potegnjene in  A
zunaj hrume oni viharji - in kje daleč je naša      Zemlja!     Stopetdeset milijonov kilometrov široki prepad  A
razgrnilo med hribi okrog kamnitega mesta. Črna      zemlja      je dišala med skalami v hribu, ki sem ga zdaj  A
drevje v gozdu, da se vijejo oblaki dima, da je      zemlja      črna.Ta je hodil sam v temni noči, to je požigalec  A
Pavelića skrivnost izredne plemenitosti, tudi      zemlja      je skrivnostna, morda bolj kot meso in kri.  A
Pravzaprav se zaustavi, po njegovih besedah se      Zemlja      ne vrti več: čutil sem, da se je zaustavil  A
izboljša. Hotel sem reči, da se najbrž zavrti      Zemlja,      čas teče, toda ob pogledu v njene globoke in  A
palačo na zahodni strani. Zgoraj je bila bogata      zemlja,      zasajena z zelenjavo za branilce.Eleazar je  A
so tolkli mimo drevesa, pa tudi vanj, da je      zemlja      podrhtavala kot ob srednje hudem potresu.Madona  A
vselej ostane le umazanija; košček možganov,      zemlja,      prepojena s krvjo in podobno.Ampak njegovim  A
Še lahko voha. Čutil je, kako      zemlja      od neprestanih eksplozij drhti, kot bi ležal  A
je bil vesel. Nebo je bilo jasno, vendar se      zemlja      še ni posušila.Dan se še niti dobro naredil  A
vreme tako kislo, da pa ne bo nič odveč, ker je      zemlja      suha, in kako dobro znamenje je to, če dežuje  A
veš, da sem bil šel ono leto z drvarji. To je      zemlja,      pravim, kakor po mizi, in eno brazdo imaš dosti  A
pridelal pa bo kakor vsak drugi.« »Morebiti je pa      zemlja      njegova posebno rodovitna.« »Zato, ker jo ptiči  A
prostorni jami nad korenino. Več sežnjev daleč je      zemlja      razpokla, in trda skala varuje od zgoraj, da  A
z vhodom po . / . / stran 103 . / stopnicah.      Zemlja      okrog je pusta: povsod moli skala iz tal in  A
in držal jo je tudi v hlevu, kadar je bila      zemlja      po deževnem vremenu premočena; zakaj pašniki  A
lepše,« je dejala. »Lepši je kraj in boljša      zemlja;      pa tudi tukaj nismo v puščavi.Iz vrta gledajo  A
in Juri se prekucne na tla blizu vodnjaka, in      zemlja      zardi pod njegovim truplom.Križanov tovariš  A
To bi se postavljali in marširali, da bi se      zemlja      tresla, sami brhki fantje.« »Ne govori, kar  A
dejal, »ali pozimi me že pobira, pozimi, ko je      zemlja      zmrzla.« Z nepretrganim delom je dušil mož svoje  A
smejal. Oh, da bi njega takrat že pokrivala črna      zemlja,      ko bodo privriskali svatje.Toda ‒ ali ni bila  A
»Seveda. Konec jeseni zadremlje vsa      zemlja.     Drevje odvrže listje kakor mi obleko, kadar ležemo  A
zlasti ker se je pojavil notranji upor. Otrpla      zemlja      se je budila in vstajala; izpodjedala in odmetavala  A
listje in cvetje, tako da je postala prostorna      zemlja      skoraj pretesna; vmes pa so frčale in cvrčale  A
imel imeniten govor, in mi bomo peli, da se bo      zemlja      tresla.Naj bodo težave, kakršne hočejo; pevci  A
pevci so zapeli s krepkimi glasovi: Naj čuje      zemlja      in nebo, kar dans pobratimi pojo! Vse je utihnilo  A
Gričar in Korbin, kolikor še nista posekala.      Zemlja      je gori dobra, pokrita z mehkim mahom, s suhim  A
naprej Tomažon; »za nobeno težko delo ni več.      Zemlja      pa pravi: ‚Obdelaj me, če ne, te obdelam jaz  A
se bo spremenilo, vse; zakaj svet se vrti in      zemlja      je okrogla.« »So pesmi okrogle, prav lahke  A
viteška konjenica, je bila zadnja. Kako se je      zemlja      tresla, kako se je vse svetilo in se bliskalo  A
zapraši nazaj v brezno, v tem trenutku se je      zemlja      stresla, stare smreke je vil veter kakor travne  A
čelo vgrbi in lice mu se zmrači, kakor potemni      zemlja,      kadar pri jasnem dnevu oblak zakrije sonce.  A
póstelj′ce, oblak nebeški ga odeva, in posteljo mu      zemlja      dà, ko obudi se zora dneva, sonce ga dalje popeljà  A
je . / . / stran 41 . / bil pa tak, da se je      zemlja      tresla, seveda je možu pot curkoma s čela tekel  A
Zrak je pretresalo votlo bobnenje.      Zemlja      se je od časa do časa stresla.S tal so se dvigali  A
V tem trenutku je zagrmelo.      Zemlja      se je stresla.Častniki se še niso zavedli, kaj  A
Silni poki so pretresali okolico.      Zemlja      se je tresla, ko da bi bil potres.V zraku so  A
videl, da je sosed skorajda povsem obubožal, saj      zemlja      na njegovih posestvih ni bila dovolj rodovitna  A
vas nevihto. Tako bo grmelo, da se bo tresla      zemlja,      na mesto, kjer je skrita moja sekira, pa bo  A
mu ga raje ogenj sname, naj mu ga raje zgnije      zemlja,      kot pa, da bi mu ga vzela ženska!Nato je spet  A
Dvignil je lopato in zasekal v sneg. Čeprav se je      zemlja      skrila pod leden oklep, je vedel, da bo šlo  A
Naj ti ga raje ogenj sname, naj ti ga raje      zemlja      zgnije, kot da bi ti ga vzela ženska! je prosila  A
do trenutka, ko bo Zobarja zazmeraj sprejela      zemlja,      ni več na njih niti gledala.Vrtela je svoj pogoltni  A
In nisem, nisem popustila, dokler me topla      zemlja,      v kateri sem se grela, ni spustila iz objema  A
stran 9 . / »Le slabotna, iztrošena, mrtva      zemlja      je tod naokoli, iz katere to pomlad zagotovo  A
seme, prezgodaj je, zgrešilo si, ta laket še ni      zemlja,      noče biti in ne bo!Zdaj se še ne boš zasajalo  A
Afroditinih bokih se zadržuje Gea, iz kaosa nastala      Zemlja,      ki je ustvarila gigante, erinije in nimfe, in  A
Delo je bilo končano, prstov se je držala      zemlja,      čutil je njene zdravilne dotikljaje, žaltavi  A
vonji plevelnih koreninic so kožo vlekli v gube,      zemlja      se je vanje zagrizla, nesel je prste k ustom  A
tudi travo je ovohal. Na toplih rokah se je      zemlja      hitro sušila, luščil jo je iz gub in obiral  A
posteljah svojih otrok, hudi so taki prizori.      Zemlja      zahteva svoj delež in ljudje ga odmerijo, prvi  A
ljubo ukloni pritisku in prispeva svoj delež,      zemlja      je zemlja in daje samo, če dobiva.Ob tem času  A
ukloni pritisku in prispeva svoj delež, zemlja je      zemlja      in daje samo, če dobiva.Ob tem času ubiraš pot  A
vse, hrbet se ti je ukrivil od garanja, samo      zemlja      ni obrodila, to je vse, ti nisi kriv in ne moreš  A
ali jo je premaknilo goveje trobljenje, ali je      zemlja      iz svojih nagibov stisnila gobec, ki ga je prej  A
preklali z zemljo za Tjaževe zemeljske ostanke, a      zemlja      jih ni marala, ni ji bilo zanje.Župnik je začel  A
pustila mozeg za konec, bodite brez skrbi,      zemlja      bo to opravila, kakor je prav in navada v teh  A
oblačenje in devanje mrliča v krsto v denar, samo      zemlja,      ki jo mečejo za Tjažem, je zastonj.Za vse to  A
pojo zvonovi svetokriški, kjer sta dva duhovna.      Zemlja      ima, posebno v tem kraju, ves drugačen obraz  A
zgrabi prosjaka ter jame z njim plesati, da se je      zemlja      tresla. Kdo bi mladini mogel dati kaj  A
je trpel Galileo Galilei, ker je učil, da se      zemlja      suče okoli sonca, a ne velikansko sonce okoli  A
govoril. »Podnebje je ugodno, vode je dosti,      zemlja      rodovitna, vegetacija bujna.Kaj hočete še več  A
je bil trd in razvaljen, zdelo se je, da doni      zemlja      pod njegovo mišičasto nogo, podobno oni slavni  A
krogu po strani stopical z nogama črnima kakor      zemlja      krog svojega vodnika, nagibajoč glavo zdaj na  A
nosijo samopale in handžarje za pasom. In njih      zemlja      sega do samega debelega morja.Tam nikogar ne  A
zemlje, a tuje ljudi sprejemajo v goste. Njih      zemlja      je nedobitna, mnogo turških paš si je razbilo  A
Sarajlija, močan kakor Jovica. Zdelo se je, da se      zemlja      trese pod orjakom. Njegova glava je bila vsa  A
grmovjem, mestoma čez golave, kjer se je vdirala      zemlja,      in se rastlina ni mogla razviti, potem nad strmim  A
je tudi človek.« »Kar se v povoj zavije, vse      zemlja      pokrije ‒ tako je s človekom,« je rekla Bajićeva  A
smrti. Koliko mogočnih držav je nosila že naša      zemlja,      nam malo ali nič znanih, in vse so propadle  A
gnijejo pri živem telesu in po smrti naj te izmeče      zemlja      volkovom v žretje!«Žugala je majka s pestjo  A
vlage. In zdelo se je inženirju, da se solzi      zemlja      pod svinčenim nebeškim svodom, ki je žugal pasti  A
in vprašam, kaj to pomeni. Odgovore mi: ‚Ta      zemlja      pripada vakufu, in ti idi po svetu, odkoder  A
dati, rekoč, da je nihče ne dobi, dokler ne bo      zemlja      premerjena, in da bo trajala ureditev morda  A
mora biti! Res sem prišel v osemdnevni zapor in      zemlja      ni bila več moja.Tisti večer, ko sem se vračal  A
»Oprosti, gospod inženir! Trda je      zemlja      in nebo je visoko: kam naj bežimo pred nasiljem  A
Sneg je pokril mojo glavo in kmalu me pokrije      zemlja.     « Vilar je stopil v večerno meglo in hitel domov  A
Začela se je zima. Zmrznilo je blato, voda, vsa      zemlja      je okamenela.In na to ogromno grudo je padal  A
sem ji namaknil na videz veselo - ima naša      zemlja      krajev, kjer bi vrag, ugledavši jih, pljunil  A
Ker si tako učen, nam pa povej, kako se suče      zemlja,      na desno ali na levo?« Pimperbeg je osupnil  A
jezikov trdila vsak svojo, eden, da se suče      zemlja      na levo, drugi, da se suče na desno. Pokazalo  A
policaj, kako je s to stvarjo. Kako se suče      zemlja      ‒ no?« je vščipljivo vprašal. »Jaz tega ne vem  A
tako, ta hrib pa tako; tu rodi dobro vino in tu      zemlja      še za oves ni prida; tamkaj na hribu so pred  A
priči oslepi in onemi, strela ga naj ubije in      zemlja      požre, če je laž njegova beseda.Nego mu je džerdan  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA