nova beseda iz Slovenije
sanja, in razveselil se je tega dozdevka. A | veselje | je razpuhtelo pred drugo mislijo, da ga ni do | A |
se vsaj ta dan ne bilo treba vračati, ko bo | veselje | šumelo po vasi in spominjalo njo izgubljene | A |
je sinka Gašperčka in za njim malo Jerico, in | veselje | bi bilo popolno, če bi ga ne motila semtertja | A |
upala, da se bo Gašper spet poboljšal. Edino | veselje | sta ji bila otroka, ki sta tako zgodaj okušala | A |
zdravnika.« »Za zimo pride spomlad, za žalostjo | veselje, | « jo je tolažil Tone.»Nikar ne obupuj, Jerica | A |
vesel, da ga imata oba tako rada. Največje | veselje | je bilo, kadar sta smela iti k Bricu ali kadar | A |
svojih močeh že tudi nekoliko pomagali. Novo | veselje | jim je prinesel cvetni teden, ko so hodili po | A |
samozavest ali radovedno, neučakljivo, nezavedno | veselje. | Skozi cerkvena vrata je pomolelo veliko bandero | A |
še drugega dne vsa razburjena. Nekako plašno | veselje | se je bilo razlilo čez sveže lice.Stopicala | A |
bo star? Oh, kako znajo stari ljudje mladini | veselje | greniti!Nobena prošnja ni pomagala Gašperju | A |
knjižici spovedne in obhajilne molitve, slikala | veselje | v nebesih in opisovala peklenske muke.Zdelo | A |
odpustila; prešla bo jeza, in žalost se bo v | veselje | spremenila.Da bi mu ona potem še branila po | A |
ostani, Miha!« Mihu, ki se je vdajal, je prejšnje | veselje | zelo zagrenelo. Takšne so ženske, si je mislil | A |
časti res ni bil pričakoval, in kar je podvajalo | veselje, | na stroške svojega soseda.Skrbelo ga je le, | A |
kontrolor; zakaj iz srca rad je privoščil nadzorniku | veselje, | da je le nakopalo zadrego davkarju, ki je spreminjal | A |
tako vestno in marljivo na davčnem področju na | veselje | in zadovoljnost davčne uprave in davkoplačevavcev | A |
zasedla prvo mesto in gospodje so hlinili izredno | veselje | in lagali, kako se čutijo počaščene. Gospa sicer | A |
prihodnjih dni, ko mu bo rojakov hvaležnost sladila | veselje, | kakor mu zdaj njih sožalje lajša grenko žalost | A |
spet sožalje, da je umrl gospoda Ivana oče, in | veselje, | da ostane Ivan doma in prevzame sam gospodarstvo | A |
nevesto, če vidi na obrazih svojih prijateljev | veselje | in ponos, pri nasprotnikih pa vsaj zavist, a | A |
sitnega fanta kdorkoli drug, kako čisto bi bilo | veselje! | Andrej in Micika sta umolknila in se spogledala | A |
oči, ki jih je sin nekako umikal. Izražala je | veselje, | da sta se že vendar enkrat vrnila; a nekak oblak | A |
Kadar so pridrčali v dolino, je bilo pravo | veselje | v kraju, in pričel se je tisti pretežni del | A |
Poloni. Tej se je namreč že vse to posvetno | veselje | zdelo predolgo. »Kar postopam, kar postopam | A |
stališče, je Lenart ljubeznivo odgovoril, kako | veselje | mu je vedno ustrezati želji meščanov, kjerkoli | A |
vzkliknil Lenart, in moža sta se objela. V svoje | veselje | je spoznal Žid, da sta se zmenila, da se pri | A |
spretnost poglavarja. Poleglo se je z nočjo glasno | veselje | slavnostnega dne in tiho je postalo po širnem | A |
Kar sem vam vedno pravil, da boste namreč še | veselje | učakali s svojim sinom, to se zdaj dopolnjuje | A |
Avguštinu se je prav dobro godilo. Njegovo največje | veselje | je bilo v lemenatu čevlje snažiti.Z neizrečeno | A |
poglavje Avguštin je tedaj izgubil malone | veselje | do šole in do bukev; nič ne mara, da bi bil | A |
tovariš ‒ uganjal je rad burke in največje njegovo | veselje | je bilo, koga za norca imeti.Ko mu Avguštin | A |
le nadležen nisem, bom rad prišel.« »Mi bo | veselje. | « »Zbogom!« | A |
. / . / stran 11 . / oznanovat mojo slavo. | Veselje, | kakršnega si bogatinec s kupi denarja kupiti | A |
sorodnikov prav dobro loči. Mislite si moje | veselje. | Ko pridem domov, ga hitro kontroliram, popišem | A |
odgovorim, »meni je dosti, da vém, da sem vam | veselje | napravil, drugega plačila ne terjam.Zdaj pa | A |
jih je vsaj polovico polomil. Ko se v svoje | veselje | prepriča, da so še vse celé, se stegne po svoji | A |
muzal, in tudi na obrazu se mu je bralo tiho | veselje. | Rad bi bil vedel, zakaj. | A |
Tem sitnim gostém pa tudi privoščim to kratko | veselje, | jim bom že jutri doma pokazal, po čem je moja | A |
nekoliko čmrljev zleti iz grive v njegovo nepopisno | veselje. | Še nekajkrat pocepeta, napravi si hitro cev iz | A |
tudi sama ulegla k pokoju. Srce ji je navdajalo | veselje, | ko je videla, da je storila dobro delo, in hvalila | A |
rastel tako veselo, da je celo gozdar Kočmur imel | veselje | nad njim. Bil je visok in tanek kakor jelka | A |
Bog te sprimi!« Oh, kako | veselje | je občutil Tonček, ko je prvikrat s puško na | A |
si je dobro zapomnil in graščak sam je imel | veselje | s fantom, če je prinesel v grad kako divjačino | A |
Oglar je hodil tu okoli in je užival rajsko | veselje, | ali to ni trpelo dolgo.Izpod neba prileti velikanska | A |
si, da bo kaj takega. Lepi hčeri imam, lepo | veselje | mi delata zdaj na stare dni!To je vajina hvaležnost | A |
razen hiše še nikogar ne poznate. Bog ve, kako | veselje | vas čaka.« »Mogoče, ali meni nekaj pravi, da | A |
nadaljuje ritmajster, »in če bi mi moglo kaj kaliti | veselje | do mojega stanu, kalila bi mi ga misel na našo | A |
govorila o ritmajstru; z veseljem pripoveduje, kako | veselje | ima ritmajster do cvetlic in kako lepo je uredil | A |
izpraševati. . / . / stran 71 . / Njegovo edino | veselje | na svetu je bila njegova hči Dorica; posebno | A |
prihropel domov. Nocojšnja prikazen mu je vzela vse | veselje | še dlje poskušati svojo srečo.Vere v Boltovčeve | A |
zakup. In zdaj se je pričelo tržanom pravo | veselje. | Ob nedeljah in praznikih je pokalo po dolini | A |
se je težko, ali čimdalje je kopal, tem večje | veselje | je imel z delom.Zdaj dokoplje do neke kamene | A |
je zvesto poslušal in v sebi počutil takšno | veselje | do gospodarstva, kakor še nikdar prej.Hudo ga | A |
šolah beli si glavo!« Pa ne vem, če je bilo to | veselje | pravo ali ne; skoraj bi mislil, da je s petjem | A |
in z vso svojo močjo se upira proti steni. O | veselje, | katero more čutiti le jetnik, stene se udajajo | A |
izguba je to za nas! Če bi imel kak rodoljub | veselje | te črtice dovršiti, prepustim mu iz srca rad | A |
vstala in že na ogledu bila, na mravljišče, | veselje | se ji bere na obrazu, hitro ošvrka nekoliko | A |
ljubih iz sužnosti. . / . / stran 16 . / | Veselje | se bere na vsakem obrazu, zdaj jim ničesar ne | A |
kakor bi bilo pribito. Kot deček sem imel veliko | veselje | z rogači, imel sem jih včasih vse polno v zaporu | A |
in pisane. Moj oče so imeli z njimi posebno | veselje | in če le niso imeli boljšega opravila, gotovo | A |
tihem vendar smilili, ko bi jim bili uničili vse | veselje. | Ali ljubša, nego cvetice in krompir, ljubše, | A |
se je razlegalo daleč okoli v neizrečno moje | veselje | in v veliko nejevoljo moje matere.In tudi pozimi | A |
pod ledeno skorjo, sem imel na morju nepopisno | veselje. | Bil je mraz, da je vse pokalo, s sosedovim | A |
videli v njenih očeh solze in to jim je vzelo | veselje | do razigranosti. Pri Kozarjevih so odvečerjali | A |
prevzame kup pisem in dopisnic, ki prinašajo | veselje | in žalost, smeh in jok.V temi se je zasvetilo | A |
prisluhnili. Kdo bi mogel popisati njihovo | veselje? | Velikonočna pesem vstajenja zanje ni bila nikdar | A |
vasi, od mesta do mesta, in prinašala med ljudi | veselje. | Ustavljala sta se na trgih in sploh vsepovsod | A |
zgodilo v duši. Da. Žalostno je in zato sploh ni | veselje. | In vi ste le majhni, majavi, pošvedrani vaški | A |
Ti, ki boš morda prav kmalu imel zdavanjsko | veselje | v hiši. Na njem pa ti bodo tako in tako Cigani | A |
nikomur nič, sva nuli. Niti Bogu ne bova v | veselje, | če kje tu v močvari zgnijeva, ne da bi na tem | A |
veseljem? sem vprašal, ker res nisem razumel. Z | veselje | ali ne, me je ošinila in se ob tem grenko nasmihnila | A |
kot ga nihče nima, sem spolzel v neobvladljivo | veselje. | V eni taki delavnici delam, kjer čas celo proizvajamo | A |
Višja je bila trava, bolj mi je bilo to v | veselje, | se je glasno posmejala spominu. Nekoč sem s | A |
ter s tem razkrinkal sicer skrbno zatajevano | veselje, | ki je začelo pomalem plivkati že, ko sem izvedel | A |
še razšumevalo. Zdelo se mi je namreč, to | veselje, | nekako nezdravo čutenje, saj se mi je obenem | A |
zaželel zdrave družbe. Pili smo torej zopet na | veselje | in hvalili boga, da se je vendarle vse dobro | A |
mogel skriti presenečenja, prelivajočega se v | veselje | nad tako nenavadnim zgodnjim obiskom, in da | A |
V svetopetost zavijajo svoje zadovoljstvo in | veselje | nad škodo, ki se je primerila, prizadetost svetohlinijo | A |
božansko izpolnjujejo za temle lepim hrbtom. | Veselje | ga poliva, po telesu trpoli in polje, Buterne | A |
veliko in kdor ve in kadar spozna, ga mineta | veselje | in pobožnost.Buterna kane za Heleno in zanesljivo | A |
zahajale sem trume ljudi. Družabnost in glasno | veselje | sta se bila strnila vselej v senci mogočnega | A |
rastočim zadovoljstvom, da mu je novo bivališče v | veselje. | Vrnil se je iz prečiščevalne velike tujine v | A |
mrzlem času, iz česa črpati tudi samo nado in | veselje, | svetlo voljo, vedrost, ali kar zdravilno trmo | A |
ukvarjal nekoč sam, a z leti se je tanjšalo to | veselje | in se raztanilo, ko je pošla podlaga, na kateri | A |
je padalo po kraljicah in devicah, da je bilo | veselje, | tedaj so tipke udrihale po skrinji zaveze in | A |
izvoljenka, kdo to trdi, nad vsako rad streseš svoje | veselje. | Dosti časa si zabil, da si poiskal deklico, ne | A |
marsikaj izslediš, oči ti še sanjajo, pustiš jim | veselje | in se zanašaš na noge, ki znajo pot na pamet | A |
Važno je bilo, da je hodil, pustil nogam njihovo | veselje, | jih navdihnil za nov ritem ali drugo smer, jim | A |
kdo drug pri njej preizkušal svoj štrcelj. To | veselje | bi mu bili Tjaževi nohti pregnali, o tem ni | A |
krotili odgovornost, zdaj so se je znebili, | veselje | jim je bilo zapisano na obrazih, ko so ga strmoglavili | A |
duši, ustavil me je dijak Tjaž in prav nobeno | veselje | ni sijalo iz njegovega obraza, otroka Tjaža | A |
je v rodu s Kančnikom. Kmetje imajo še celo | veselje | nad Lažnjivim Kljukcem (Münchhausen) in Nemškim | A |
ljudstvo najlaže budilo, najlaže bi se mu dajalo | veselje | do knjig.Seveda bi se moralo pisati v domači | A |
dobrih knjig, tako bi tudi rastlo med narodom | veselje | do njih.Res, da smo v veliki zadregi, kar se | A |
odgovori Mrtoláz. »Posebno zvezde, to je moje | veselje! | Tako bi jim bil prišel na konec, da bi se čudili | A |
daleč okoli! Zato sva imela z Radivojem veliko | veselje, | ko se je na Zaplazu nama svet nekoliko odprl | A |
kapale,« župan dalje reče, »a jaz menim, da bi se | veselje | pokazalo tudi v svojem pravem oblačilu.Kakor | A |
gospod doktor, ali mu je zelo ugajalo tožbánjsko | veselje. | Doktor Pipec. | A |
sta plesali, v harmoničnem valu jima je teklo | veselje | po toplih udih.V svesti svoje krasote se je | A |
Vazko, sebi in narodu na slavo si pel in nam v | veselje. | Pohvala naj ti bo v nagrado!« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |