nova beseda iz Slovenije
začel poslovati popravljeni mlin, da je bilo | veselje. | Obenem je bil kupil Pušar nekje od domačina par | A |
gre skozi žago. Pa tudi Urhu je treba vzeti | veselje. | « »Kaj,« se je smejal zaničljivo Tomaž | A |
Bil je Anže. Lipe je vžil še to | veselje, | da je videl, kako se imata otroka rada.Nato | A |
»Ne vem,« je odvrnila suho. | Veselje | njenega lica je ugasnilo pri spominu na moža | A |
opazka med križema: »Otroci mrjo! Niso grešili, v | veselje | bi bili rasli očetom in meni.Pa si jih vzel | A |
Vsak sobotni večer je občutil vikar vedno zopet | veselje, | ki mu ni vedel imena.Ali je bila spočitost v | A |
Žalostni, brezimni je, večno nemi.« | Veselje | je vzraslo v vikarju: 1 v časti in nečasti, | A |
zgovorni hlapec in imaš prav kakor On svoje | veselje | z besedo, ki je kruh in ribe pomnožila.Slišiš | A |
oči. Glej, z besedo moreš sebe vzdigniti v | veselje | in k Bogu ravnati duše svojih ovčic.« Nato pa | A |
Počival je na Dvoru v Tolminu. Otroško | veselje | je občutil; bil je uverjen, da je storil veliko | A |
trudno. Šepetala je bolno predse: »Meni je dal | veselje | sedem dni, a bom žalostna sedemkrat sedem.« | A |
pozabil bogve zakaj nanje. Nekakšno hrupno | veselje | se je polastilo župnika. »Jejte, pijte,« je | A |
bodo po svetu počeli in kaj jih še čaka. To je | veselje | biti fajmošter na Tolminskem!« Tako je govoril | A |
ga.« »Tisti, ki je to zmislil ‒« je šlo na | veselje | Andreju Laharnarju. Duša je pokazal na Gradnika | A |
očmi. . / . / stran 370 . / Pa mu je tudi to | veselje | ugasnilo.Strupena misel ga je obšla: »To vse | A |
kratek pouk. Maškarade v šoli ni bilo, pustno | veselje | smo imeli samo ob kresu na vasi.Tega smo pripravljal | A |
spet mir...« smo se tolažili vsi in ji pustili | veselje. | Bilo je proti koncu februarja, ko se | A |
toliko dober in pameten, da nam je pustil naše | veselje. | Le prepričati se je hotel, kateri tat mu je zmaknil | A |
ki me je kar naprej trepljal po rami. Naj ima | veselje. | Izšlo pa se vseeno ni tako, kot je mislil | A |
Vse do poznih večernih ur je trajalo takšno | veselje | in rajanje kot na pravi vaški veselici.Ali pa | A |
je sedemdeset obiskovalcev. Vreme je krasno, | veselje | splošno.« Novico je Manica posredovala | A |
In zato sem ozdravel... Kakšno | veselje | je bilo na Dovjem!Ko sem se vrnil iz bolnice | A |
kraje, kjer je v divnosti svoji že kraljevalo | veselje | nebeško.Oko moje je zrlo krájino, kakor si je | A |
v gostilni svoji gojil vsakovrstno pregrešno | veselje. | Posebno rad je plesal, in sumnjali so celó, da | A |
gospod Bog ustvaril vernikom svojim v slast in | veselje! | Ali ni vse tako, kakor sem govoril?« | A |
so se polnili predali gospodarju in družini v | veselje. | Na soboto precej pozno popoldne je zapel | A |
črtice izrezljan iz Metinega obraza. Vsi imamo | veselje | nad njim.Naše skrbi ga obdajajo, kakor obdajajo | A |
srcu. Naj pride pod streho moje hiše, da bo v | veselje | moji duši. Bogu bodi v čast, da mi je dodelil | A |
je mučilo kako človeško bitje, ustvarjeno za | veselje | in prostost.Hohenburg se je prijel brez odloga | A |
sklonila k njemu ter mu rekla: »Danes imate | veselje, | gospod pisar!Če jih gledam te reveže v potoku | A |
rojaku, prav kakor da mu je storil največje | veselje, | če ga je spomnil, da sta skupaj krave pasla | A |
svetu mož in pa žena; . / . / stran 112 . / samo | veselje | nad življenjem je dihala, nad življenjem in | A |
Andrej je molčal. »Dekle ti bo | veselje | delalo!Veruj mi! | A |
povabljeni in ki so dosti manj prida od njih! Pa | veselje | se je pri koncu tudi skalilo.Vsak izmed dvanajsterih | A |
domestiki. Lahko se zgodi, da uživajo drugi | veselje, | madež pa ostane na kardinalovem škrlatu!Menim | A |
izbral Komarjev Jakec za svoje vsakojutranje | veselje. | Kadar je obstal pred njim, je samo zašepetal | A |
vidva ričet zobala, osla policajska!« Največje | veselje | so imeli pri tem mladi svetilničarji, ki jih | A |
zgoraj! Bil je spreten pretepač in v največje | veselje | si je štel, v družbi z dijaki o večernem mraku | A |
odgovoril je Jurij Ljudevit v imenu vseh, »naše | veselje | sta cerkev in božja služba!« »Tako je | A |
Skoro je po teh samotnih logih vladalo največje | veselje; | čula se je tu in tam godba, čulo se je petje | A |
pregovoril: »Kaj meniš, Cesare, ali bode napravljal | veselje | ta sokol?« »Si, si, signore!« odgovoril | A |
tej nezgodi pa ni utihnilo Kranjčanov lojalno | veselje. | Ker je Leopoldus prenočil v mestu, napravil so | A |
. Bil je to pravi junak in njegovo največje | veselje | je bilo, sekati Turčinom glave iznad ram.Oj | A |
« oglasil se je Aricaga. »Danes imamo lepo | veselje | in tebi bodi hvala za to, pobratim Simonović | A |
bodi hvala za to, pobratim Simonović! Ali to | veselje | da se povikšati in zategadelj mene poslušajta | A |
Porodil si se ti na svet. Moje | veselje | je bilo neskončno, in neskončna moja ljubezen | A |
ne bo prav!« »Bog ne daj, da bi vam kratil | veselje, | uživati božjo prirodo.« »Božjo prirodo,« vzklikne | A |
in dobro mu je dejalo po vseh udih. »To je | veselje! | « vzklikne gospod Škrjanček, ki je leto in dan | A |
dobro vrata za škofom zaprla, že pojo: »Preljubo | veselje, | oj kje si doma!« Hišni gospodar sili družbo | A |
mojim si si ga izbrala? Vraga, to mi napravlja | veselje. | Končno pa vendar ni kakor nižavski hlapec ali | A |
prenašati puščobe na Višavi, videč srečo in | veselje | na Nižavi!Prav mi je bilo tako. | A |
strani ni nikakega vzroka, da bi vam storil to | veselje! | « Usedel se je na hrastov obrobek tik | A |
mestni sodnik. Meni so napravljali največje | veselje, | mestnemu sodniku pa največje skrbi študentje | A |
prično udje pokati in kričati, to ni rajsko | veselje! | ‒ Vidiš torej, same dobre reči imamo, le preveč | A |
Dajati spričevalo za evangelij bi bilo moje | veselje, | in naj mi z verigami obložijo vse ude pregrešnega | A |
mizo. »Po Ogrskem sekamo Turkom glave, da imamo | veselje | in da ima veselje tudi dobri naš Leopoldus. | A |
sekamo Turkom glave, da imamo veselje in da ima | veselje | tudi dobri naš Leopoldus.Tu mi piše prijatelj | A |
tako da so poslušalci vselej doživeli svoje | veselje. | Za danes pa sta bili sklenili veliko prijateljstvo | A |
da se je tudi veselil z mano. V spomin na to | veselje | mi je prinesel pismo o razsekanem Finkensteinu | A |
spomladanski. »Naš Carolus nam napravlja samo | veselje, | « je odgovoril škof radostno, »in vaše priporočilo | A |
luterana anabaptista in Lucifer bo imel dvojno | veselje | z njim!« »Vrzimo ga v vodo!« tulili so vsi. | A |
mostiček in z mečem udarim med luterane, da bo le | veselje | gledati.Lahko noč!« | A |
volja, jaz, Carolus Cosemus, ki mi bo sladko | veselje | kri preliti za njo, ki nam je rodila Odrešenika | A |
prizorišče, moral bi kanonik Amand svojega lova | veselje | plačati s svojim mladim življenjem.Tako pa razdražen | A |
je še!l odgovori starec, min še danes čutim | veselje, | katero mi je napolnilo dušo, ko ste stopili | A |
in lajaje napravljala nemir ter tako izražala | veselje, | da zopet vidi svojega gospoda. Klical jih je | A |
laz, tam zgoraj nad Zalesjem, poznate vsi. | Veselje | je gledati od tam v hribovje in doline.In to | A |
Trati sem tako rekoč plaval in bilo me je zgolj | veselje. | Malokdaj sem pisal domov in svojega prihoda niti | A |
prècej poprijela gospodinjstva, da je bilo kar | veselje. | Pometala je, pomivala in brisala, da se je kar | A |
zpregovoril nisem ni besedice. Pa me je skoro obšlo | veselje | in mislil sem si: mGlejte, vendar je še prišla | A |
sredi zelenega žita. Pa moje in moje Polonice | veselje | ni bilo dolgo; danes je bilo še, jutri pa ga | A |
pričakovala. Posadil sem jo na travo, da je bilo | veselje. | mOj, ti skuta zelena!l se je zatogotila, ko | A |
tlesknila sta si v roko in takoj sta bila edina. | Veselje | je prikipelo do vrha, ko je vstopila še Marušica | A |
sprejel z besedo in s pestjo, da ji je hitro pošlo | veselje | laziti za mano.Doma se je potem maščevala in | A |
se pije, raja in pleše, vse do jutranjih ur | veselje | se kreše. Pepelka je srečna in princ poročen | A |
vseh domačih. O, če bi oni bili z njo, bi ji | veselje | bilo neizrečno večje, in ko bi Hotimir bil tu | A |
vendar vrnila, in težko je bilo reči, kje je | veselje | svidenja bilo večje, na gradu ali v vasi. »O | A |
Da, kmet je tedaj siromak, ki je ob vse: ob | veselje | in ob kruh.« »Le ob ljubezen ne!« se je Trlep | A |
pognal zame.« Franceta je oblilo neizrečensko | veselje. | Če bi bil cesar sam stopil predenj in mu v last | A |
tega hrupa - pred cerkvijo ste!« »E, pusti jim | veselje, | cerkvice ti ne zapijo in ne požro!« se je upiral | A |
premagati otožnost, zlomiti mu voljo in ukrasti | veselje | do gospodarstva.Zlovešča svetovalka mu je dopovedova | A |
če nikomer ne škodiš? Sebi koristiš in meni | veselje | napraviš.« »Premisliva še, Nace.« | A |
v krčmo, ker tam se da šele prav praznovati | veselje | in vse. »Koliko: četrtinko?« je zapeljeval krčmar | A |
»Ti, rajnkega očeta ‒ naj uživajo nebeško | veselje! | ‒ mi le kar pusti na miru!« je Trlep pisano | A |
nihče se ne bi bil opomogel z njim; opat pa ima | veselje | s takimi starinami in je zanje Gomilarju dal | A |
se je odpravil na božjo pot v Stično. Veliko | veselje | se mu je spotoma močno poleglo. Ančka, Bog se | A |
Ves Mali Gaber se je razživel v ženitovanjsko | veselje. | Starešina je napival ženinu, nevesti in obojnim | A |
zapeljivimi tovarišijami, da bi v starih letih čisto | veselje | nad njima imela. | A |
moliti in mu služiti, da boš vsaj nad otrokoma | veselje | imela, četudi mene na vojski ubijejo.« | A |
vendar živa in ti utegne ta ali oni še v starosti | veselje | delati in ti kaj pomagati.Pa pravim: | A |
vzeti, ko sem mu tolarje ponujal in silil. Kako | veselje | mu vendar moram za to storiti, preden grem od | A |
pripeljal, da bo z nami jedel; to mu bo večje | veselje | ko vsi denarji.Velika čast bo kmečkemu pastirju | A |
premoženje. Torej sta ga sama prišla iskat in mu to | veselje | oznanit.Vsi so skup pri baronu ostali in se | A |
dušo, dobro srce in čisto nedolžnost. Veliko | veselje | sta imela nad njim. Zraven je bil vedno najprvi | A |
lotil. Potem je v svojem srcu občutil nekako | veselje | in notranjo željo po duhovskem stanu.Gotovo | A |
nadlogami obiskal, pa mu dal tudi v nadlogah | veselje | najti.Lepo sta poslušala oba tovariša prijazne | A |
srečno je bila njih žalost spreobrnjena v večno | veselje, | katero v nebesih uživajo.« V takih božjih | A |
Škof Pavel odgovori: »Morebiti ti je Bog kako | veselje | dati namenil, pojdi v cerkev in lepo moli!« | A |
prišli obiskat?« »O, rada,« pravi oštir, »veliko | veselje | ji bo to; še vsakega kmečkega človeka prijazno | A |
usmiljeni Bog, ker si danes mojo žalost v tako | veselje | spremenil!Tvoje dobrote, o Bog, skušam danes | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |