veselje (801-900)

Dasiravno so si nekateri prizadevali družbo zopet v	veselje	pripraviti in razložiti si, da ciganka ne ve	A
spogledala bi se poprej!« odgovori mladenič in	veselje	mu sije z obličja.	A
batine ter so padale po njem, da ga je hitro	veselje	in skakanje minilo.Tudi materam kravam ni bilo	A
Čutila sta oba, da jima ta brezupnost kali	veselje,	zatorej nista, kakor da bi se bila zmenila,	A
zakaj. »Ti boš meni in očetu na starost edino	veselje	in si nama že zdaj.Zato delaj zmerom očetu po	A
naju imaš tudi ti toliko rada, da nama danes	veselje	storiš?« Tako Smrekar še nikdar ni s	A
Kajne?« Ta misel je bila mladeniču menda zadnje	veselje,	kajti z ognjenimi očmi se pripogne k nji, da	A
je zgodilo. Poskočil je in prvi čut je bilo	veselje,	radost.Saj je bil ta dogodek dokaz zanj!	A
nekaj zastopnosti in učenosti, dobil sem pravo	veselje	do uka, zlasti do latinskih šol.Stopil sem leto	A
to je bilo celih pet goldinarjev. O, veliko	veselje	za mladega študenta!Toliko denarja nisem še	A
po blatu gazil, laglje noge vzdiga in se mu	veselje	zopet povrne, ko zagleda gorko sonce in jasno	A
novico, da se povrnemo v domovino. To je bilo	veselje,	ko so se jeli od vseh kotov zopet shajati vojni	A
si kozarčke nalivajo in si napivajo, da je	veselje.	Šest potov smo storili do mesta Besansona; čez	A
odpustne liste in nas razpusté domov. Oh, kako	veselje	je bilo doma v očetovi hiši, ko me zopet zdravega	A
gorke krompirje. . / . / stran 58 . / Kakovo	veselje,	ko sem zopet enkrat kaj kuhanega v usta založil	A
mi bode tam povedalo. Kako bi popisal svoje	veselje!	Zdaj začnem slovo jemati od svojih Litovcev	A
komandirati, katere so mi na stare dni skoro edino	veselje.	Ker rad o Ruskem in o Napoleonu pripovedujem	A
svoje neusmiljene prste in pretrga Bitiču vse to	veselje	z življenjem. II Kakor vsi penzionirani vojaki	A
sedaj druga misel, ki mu je zatrla takoj vse	veselje.	»Kaj ko bi vendar nekaj drugega vzrok bilo temu	A
njegovih rok. V Rudovem srcu pa je kipelo divje	veselje.	»Dve na en udarec,« radostil se je, »oni sem	A
je bílo, da ga je skoraj čula, nekovo sladko	veselje	jo je navdajalo, a čista vendar ni bila ta radost	A
navzdol, v gradu gori pa je trajalo svatovsko	veselje	še dalje pri neštetih buteljah radodarnega graščaka	A
Pa lep konjič mora biti ‒ lep in isker! To bo	veselje!	Za Hvaleta pa ste odgovorni vi!«	A
je stekel in kobila je potegnila, da je bilo	veselje.	Drdrali so nizdolu po vasi in potem po ravnem	A
nizdolu viseči; žival je stekla, da je bilo	veselje.	Dohtar je pozabil prvi strah in le časih pogledaval	A
pripeljal upornega konja in takisto vzel Koncu vse	veselje	do konjske posesti. Dohtar je besnel; pomagal	A
licu se mu vendar posveti nekovo skrivno, zvito	veselje.	Osem oči se sreča hkrati; zakaj tudi	A
Taki večeri so bili davkarjevim gospodičnam	veselje,	kakršno so si sploh mogle misliti.Nebrižni in	A
roke v roko, pa čez noč je vse prespano, vse	veselje,	vse hripavo petje, vse zabavanje, in delo je	A
stran 5 . / I Goré spet gledam zaželjene,	veselje	mi rosi okó; oh, bo še kdo se spomnil mene?	A
spet zrejo srečne te oči; pa kaj ni čisto mi	veselje,	kaj bridka kaplja ga greni? Boris Miran Tri	A
prešinilo jo je pri tem kakor neko tiho, skrivno	veselje.	»To je zavoljo ‚luteranke’!« dejala je pri sebi	A
se vam pa godi? Zdravi ste in krepki, da je	veselje!	Li ne?«	A
prinesli, je že jako velika in lepo cvete, da je	veselje.	Povito cvetje, katero sem včeraj za vas napravil	A
in iz vsake njegove besede se je čutilo tudi	veselje,	da ima tako hvaležnega občudovalca. Baronica	A
razume od naju dveh,« reče tiho grofici. »Vse	veselje	si mu pokvarila.« »Pojdi mi, Ana!	A
vendar tako neusmiljen. In gospici je menda	veselje	delalo to, živalce dražiti, ker veselo se je	A
sta danes tako nestrpljivi, da jima še moje	veselje	ne ugaja.« »I, kaj pa imaš vendar, da si tako	A
Čemu podite otroke, gospod grof, pustite jim	veselje!	« »Nič se jim ne zgodi hudega,« reče grofica	A
drugih v pesniku, skoro kjer koli se odpre? Za	veselje	in žalost, za naš najskrivnejši čut ima poet	A
Prišel je v gospodarskih zadevah povpraševat in	veselje	se je starcu bralo z lica, da vidi mladega gospoda	A
štiridesetimi leti temu trohnelemu papirju vse svoje	veselje,	vse muke in boje, katere je moralo pretrpeti	A
uho«, kako minljivo je vse, oj vse; mladost,	veselje.	In ti črni lasci in ta žar oči in vsa ta ljubezen	A
IV »Napni le žile vse, usoda! Skrij	veselje	v oblake strelonosne! Raduj se, ko trepeče borni	A
moral prisvojiti srce slehernega. Lahkomiselno	veselje,	optimizem, najboljše znamenje nepokvarjenosti	A
tem hotela zakriti svojo duševno razburjenost,	veselje	in srečo. Nihče domačih, samo teta Urša zve	A
kobili, videlo se je, kako ga razvnemata vino in	veselje,	da mu gre vse tako po volji. Z Metko pa niti	A
pravi, da bo zvedel!« Omahneta je obšlo skrivno	veselje.	Molčal je nekoliko časa in zbiral svoje misli	A
mešetarja, govoril je tem jasneje, pa le Klandru na	veselje.	»Lej ga no, kaj me boš snedel, kaj li?«	A
cekinov na svojo korist, bila sta žalost in zaeno	veselje.	Vest se je oglasila: »Jaz sem kriv njega smrti	A
Slovogoj ni dosegel gotove zmage, na veliko	veselje	svojih nasprotnikov. Ko je bila slovenščina	A
so smešili, grdili, obrekovali rdečkarje na	veselje	črnjakov in črnjake na veselje rdečkarjev ‒	A
rdečkarje na veselje črnjakov in črnjake na	veselje	rdečkarjev ‒ oboje na žalost narodovo. Narod	A
domišljija je preslaba, da bi si upodobil to	veselje.	« Vtem je Samorad Rudovaru omenil, da se mu zdi	A
roke. 𠆫odisi,’ mislim si, ‚imej ženska svoje	veselje.	’Ženska se ozre na dlan moje desnice in se hipno	A
toliko praktičen, da je razumel véliki gospodi na	veselje	nekaj nemških besed, je odgovoril po resnici	A
prekosil Blejca Prešerna vsaj za dvajset let na	veselje	vsem, ki so Bohinjci v pravem ali prenesenem	A
mi je, da mu je rajni Valentin Vodnik vcepil	veselje	do mineralogije in da se je pri rajnem profesorju	A
škoda odvračati me od stanu, do katerega imam	veselje	in kateri mi obeta lepo bodočnost.Bil sem končno	A
radi ubijali s pesmarjenjem. Bilo je nedolžno	veselje,	a celo to so nam grenili.Bil je profesor, ki	A
To bomo poslušali! To bo	veselje!	« Pri tej priliki se pa zajec tako nespodobno	A
preslavljali. Vse nas je obsevalo duhovito, prešerno	veselje.	Tušek je vedel največ novic in kratkočasnic,	A
zato belo kožo, da jo vidimo tudi ponoči. Kako	veselje	ima učitelj nad pokornim dečkom!Toda, kjer ni	A
Na Prusovsko h knapom. Tam se zasluži, da je	veselje.	Ko se vrnem, nam bo dobro kot gospodi.«	A
dolino in se napil. Ne na žalost, ampak na	veselje.	Vedel je, da mu bo Marijanica mogla postreči	A
smrek pod planino, je v njem vzkipelo prešerno	veselje,	da so ga tako temeljito izpodžagali.Čeprav bi	A
kmeta v šentjakobski župniji, očeta Serajnika.	Veselje	je navdajalo starega moža, ko je stopal med	A
Potem nadaljuje: »	Veselje	mi vzbuja ta pogled v srcu.A zopet se mi radost	A
edini otrok pri Miklovih. Oče je imel veliko	veselje	s svojo hčerko.Ali te radosti ni dolgo užival	A
Miklova žena je ostala vdova. Njena edina sreča in	veselje	je bila odslej Zalika.Njo je redila in odgojevala	A
Tako so leta hitro potekala. Posebno	veselje	je bilo gledati, kako sta rastla Serajnikov	A
Pri teh besedah se izbistri deklici oko.	Veselje	in radost zasveti na njenem licu.V tej sreči	A
ga pokažejo vsem zbranim kmetom na Gradišču.	Veselje	je lesketalo možu na licu, videčemu, da ga vsi	A
očesa. V Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj	veselje	in sama radost.Obhajala se je velika gostija	A
bilo židane volje od jutra do večera. Pravo	veselje	pa se je šele začelo pozno v noči.Tedaj so se	A
zapalila hišo in skedenj, da skali ženitovanjsko	veselje.	Ali ta misel ji ne ugaja; češ, tako se ne maščuje	A
Za njima prikoraka skrivši tudi Almira.	Veselje	in radost sije vsem trem iz oči, ker so tako	A
grozne smrti očetove. Iz njene duše je izginilo	veselje	in radost.Almira ni mogla več najti miru in	A
posebnosti gospoda Mirodolskega bilo je srčno	veselje	do narave, do vsega, kar rase in se giblje svojega	A
da mu moči oslabé, da se mu slednje pristudi	veselje,	da toži nazadnje s kraljevim pevcem: Vse prazno	A
na zemlji ‒ zveličani nebeški duhovi, tvoje	veselje,	tvojo žalost, tvoje hrepenenje in tvojo ljubezen	A
in sučeta po vrtu, po hiši in po hlevu; káko	veselje	imata s kravico in tekom!O ti ljuba, nedolžna	A
godi, kaj delaš, kdaj prideš domov. To je bilo	veselje,	kadar je prišlo kako pismo; po dvakrat, trikrat	A
kako se je veselim; a bridka kaplja greni mi	veselje:	zakaj ne moreva srečni biti skupaj!Zora, ti	A
najblažje poezije, ki so jo solze rodile nam v	veselje.	O kolikokrat sem si mislil: Zakaj mi ni stvarnik	A
vaša boljšega moža. Vrl mladenič je Radovan,	veselje	mi je pogovarjati se z njim.Vsestransko in korenito	A
pravil, ni on sam, kateri misli tako. Posebno	veselje	mi je bilo, pravo srčno veselje, ko mi je pravil	A
tako. Posebno veselje mi je bilo, pravo srčno	veselje,	ko mi je pravil, da je sedaj med našo mladino	A
ptičke v gnezdu našel v zelenem gnezdu ob potoku,	veselje	veliko je s ptički imel v zelenem gozdu ob potoku	A
tleh, zdaj se zaganja možu v obraz. To je bilo	veselje,	objemanje in poljubovanje! »Saj sem vedel, da	A
etindvajsetero. Kobilica za kobilico, hop, hop, to je	veselje!	« Tako jih je dražil dobrodušni gospod.	A
grmovju so peli in gostoleli ptiči, da je bilo	veselje;	vsak po svoje, na drobno in na debelo, in vendar	A
strastno, tako iz srca govorila, da je kalila	veselje	povabljenim gostom.Zora, ki je sedela poleg	A
posli, službe, za katere imajo zmožnost in	veselje.	Ta je, po mojih mislih, edino prava ženska osvoboja	A
osvobojenke, zlasti Američanke in Rusinje, največje	veselje	do zdrav niškega stanu.Žena zdravnica, ranocelnica	A
Jarinova mu ginjena stisne roko, rekoč: »Pravo	veselje	si mi napravil, Edvin; kako sem pogrešala tvojega	A
imel, zdaj ima samo še eno; bodi mu ti sama	veselje	za obe.Jaz pojdem po svetu, tja pojdem, kjer	A
senožet; gospod Mirodolski jo je imel samo bolj za	veselje,	ne za korist.Dasi bi mu bila dala o vsaki košnji	A
grozdje je zorelo gospodu Mirodolskemn v posebno	veselje.	Pogostoma ga je ogledaval in pretipaval mu jagode	A
dobre volje, napravil je svoji družbi posebno	veselje,	veselje, ki je bilo do tedaj čisto neznano Edvinu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani