nova beseda iz Slovenije
uslišal je naše zdihovanje in nam danes tako | veselje | storil.Sinoči že je bilo moje srce zelo veselo | A |
dobila. Bog daj, da bi tudi jaz svoji materi tako | veselje | storil.Kar sem vašemu sinu storil, je bila moja | A |
povrniti, vas prosim, višji duhovni oče, vsaj to | veselje | nam storite, da nekaj dni pri nas ostanete. | A |
zadosti zgovoriti. Vsem skupaj je Bog danes novo | veselje | pripravil.Medtem je bilo kosilo gotovo. | A |
srečo privoščim; želim, da bi tudi ti kdaj tako | veselje | uživala.«Neža na to nič ne odgovori, ampak globoko | A |
pokličete Nežo k mizi in da mi dovolite ji kako | veselje | storiti.« Gospa kar pozvoni, in kakor | A |
včeraj vaši dobri gospe Korduli tako srečo in | veselje | uživati, ker je našla svojega sina, ravno tako | A |
uživati, ker je našla svojega sina, ravno tako | veselje | je Bog danes vam pripravil pa tudi meni.Jaz | A |
klicali, je pri svojem novem gospodarju največje | veselje | imel v tem, da je v šolo hodil.Zvesto in pridno | A |
služabnika. Ravnajte lepo z njim, vem, da vam bo | veselje | delal.« Svetin se ponižno prikloni in | A |
njemu v veliko, gospodarju Teodoru pa še v večje | veselje. | Tako vselej človeku prav pride, česar | A |
se v mladosti s pridom nauči, sebi in drugim | veselje | dela. Teodor je imel zavoljo svoje neizmerne | A |
vsi, kateri so ga poznali, so imeli nad njim | veselje; | tako se je znal v vseh okoliščinah lepo vesti | A |
vodo prepeljejo. Španjoli so obhajali veliko | veselje, | ko so imeli zdaj v oblasti svojega nasprotnika | A |
V AFRIKO ODPELJEJO Nezapopadljivo je bilo | veselje, | katerega je zdaj Svetin občutil.Najbolj ga je | A |
dobrim ljudem. Pa kako kratko je bilo njegovo | veselje! | Ko v barko pride, se ustraši, ker vidi, da je | A |
času prišel nazaj. To je bilo Svetinu čez vse | veselje, | ker že več let ni bil pri maši. Kolikokrat je | A |
deželo. Kdo si more zadosti misliti Svetinovo | veselje, | ki ga je zdaj občutil v svojem srcu.Hvali Boga | A |
pretrpel, čast Bogu, in zdaj me doseže tako | veselje. | Ti si moj sin Janez in jaz sem tvoj oče France | A |
star, jih je večkrat obiskal in z njimi delil | veselje. | Tako so Svetinovi ljudje, to je vsa | A |
Svetlo kolišče 213 Zravnani prehodi 230 Naporno | veselje | 245 Sinjeokina pot 260 Bučeča odjuga 275 Pomladno | A |
Vse naselje je drlo skupaj. | Veselje | je bilo veliko.Je vsem zadnje dni primanjkovalo | A |
jezercu je bilo pa spet vse tiho. NAPORNO | VESELJE | Noč je bila jasna in mrzla.Vzšla je polna luna | A |
mostišču Ostrorogega je pod noč zahrumelo bučno | veselje. | Som je ta čas do krvi pretepal hlapce, ki so | A |
Hej, haj, hej, haj, hej, haj, hihihi ha haj! | Veselje | je naraščalo, postajalo čedalje bolj glasno | A |
Z drugim pa Zorno Kalino. Hrup in | veselje | na jasi pod razglednim brestom na vrhu Rožnega | A |
Rožnim hribom se je še dolgo razlegalo mlado | veselje. | Ostrorogi Jelen je pa molče sedel za svojim ognjiščem | A |
da bo nje same in njih rod za vedno minilo | veselje | napadati mirne ljudi.« Ostrorogi se ni zavedal | A |
mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno | veselje | v nebesih in peklu: v nebesih, ker bi se na | A |
lov, ki ga je začel, nikakor ni kak posel za | veselje | in za zabavo in da ima tudi za njegovo prihodnost | A |
iskati nadaljevanja. Blaž dobi na svoje veliko | veselje | obrok razpisane plače, ostalo pa mu Poljak obeta | A |
Krčmarja se je bilo polastilo neko demonično | veselje; | vedel je, da mu ta dolžnik danes ne more uiti | A |
je pri zadnjih besedah Tončkovih neko zlobno | veselje. | »Meni se tudi nekaj sanja!« deje po kratkem | A |
utolaži bridka žalost ali da se mu spreobrne v | veselje: | temu prijazna beseda, onemu nekaj kapljic vina | A |
poznal slovenskega kmeta. Bilo mu je tedaj | veselje | govoriti z možem, opazovati njegovo boječe obnašanje | A |
so trije, tam je lahko četrti. In prišlo je | veselje | v glavo in kdo ne bode pil v veselju?»Naj vse | A |
po volji. »Kako moreš kakor krščanski človek | veselje | imeti, nedolžne živalce po nepotrebnem zalezovati | A |
sem nekdaj brala take reči za kratek čas in | veselje. | A verjemi mi, da več škodujejo, nego koriste | A |
vrtu ali v lopi. Bilo mu je za kratek čas in | veselje. | In menimo, da pri lepi čitalki ne bo izgubil | A |
vse okrog njega polno življenja; vse je dihalo | veselje | in tudi nje gova duša se je zlágala z naravo | A |
sprememba ima pač tudi svoje prijetnosti, svoje | veselje, | vendar se je včasi človek prenasiti. Vsaj meni | A |
da dobre zabave vam ne moremo napravljati, a | veselje | boste nam storili gotovo.In kar mi zamoremo | A |
»Ne govori tega, to niti šala ni. Ko bi | veselje | imela, lahko jaz tebe tako primem.« »Pa zakaj | A |
prijateljstvo v najlepšem pomenu. V vinu je | veselje | doma.Vesel je že bil farni učitelj, ki ni bil | A |
»Res lepo,« odgovori on. » | Veselje | mora biti za delavnega moža, ko tako stoji in | A |
najljubeznivejših sosedov; kako neizrekljivo | veselje | mu je, da mu je čast seznaniti se z mladim možem | A |
pride baron tudi na svojo ženitev. V veliko | veselje | je Leon zvedel, da snubi Matildo, ne Pavline | A |
dolgočasni poetje delajo, to ni bilo nikoli moje | veselje. | Naravnost v sredo trdnjave in zmaga je vselej | A |
sobo prišel, bila je vesela, dasiravno se to | veselje | ni drugače kazalo kakor morda v neki hitrosti | A |
žvenk v žeblje ali oglje spremenil, naj bo, to | veselje | mu že privoščim.« Potem nasadi svoj veliki klobuk | A |
tvoje besede in nadalje imaš skozi in skozi neko | veselje, | nagajati mi in mi reči podtikati, katere mi | A |
svatovščino obhaja. Dražarjeva hiša, ki je to | veselje | doživela, res ni bila vredna enake časti, kakor | A |
natura taka, da se težko ločimo od kraja, kjer | veselje | prebiva, primorani smo vendar dostikrat v življenju | A |
vrt in rože in svoji dve ovčici, moje največje | veselje. | « »Ali bom dobil kaj iz vašega vrta?« | A |
pot nazaj. »Gospodje, jaz bi skoro tudi še | veselje | imel v hosti ostati. Morda ravno mene sreča | A |
ničesar ni hotela vzeti. Jaz sem ji bil edino | veselje. | Brez mene ni bila nikjer, ni delala ničesar. | A |
bukvah. Sicer pa je mati moja nevedé jemala mi | veselje | do učenja in mi cepila kali takega brezpridnega | A |
stolovo nogo in klepali smo Dunajčane, da je bilo | veselje. | Policija je prišla in vsi štirje smo bili eno | A |
zabičeval mu, naj se še vedno varuje. Toda čisto | veselje | zopet dobljenega zdravja so Marijanu kalile | A |
skrivnosti, katera mu je morala vse življenje pravo | veselje | kaliti, kadar se je bode domislil..Zopet pak | A |
zadnjih skušnjah to ni bilo težko. Da, celo neko | veselje | je naposled imel, ko mu je deklica obljubila | A |
vzkliknila, podala mu roko, oko je govorilo, kipeče | veselje | ji je zvezalo jezik, izgovorila je samo njegovo | A |
s tem, tega ni nihče umel. Ko se je beračevo | veselje | nekoliko poleglo, jamejo krojača popraševati | A |
nekateri, da so kose iz rok vrgli. Hencajte, | veselje | bi imel človek takemu brco pritisniti, da bi | A |
jo je imel priliko gledati in vendar je videl | veselje | na njenem obrazu, ko je bila mati, ne videvša | A |
imate, da ste tako srečni in da ji morete kako | veselje | delati na stare dni.Glejte, jaz nisem bila tako | A |
zdravje, gospod!« In ko je Lisec videl nepopisno | veselje, | katero se je na obrazu, že bližnji smrti podobnem | A |
kadar je treba zatajiti misli, vzhičenost, | veselje | ali žalost ali kakršen koli izredni položaj | A |
vzhitom, kateremu Lisec ni mogel poznati, ali je | veselje | ali samo zanimanje: »O teta, teta, poglejte | A |
nekaj storil, kar ni prav, tesno, a tudi nekako | veselje | je bilo v tej tesnobi: neugoden čut, katerega | A |
tega trenutka dočakal. Njega bi bil imel jaz | veselje | zavijati in njega bi bil jaz mogel pripraviti | A |
majhen šum človeka v resničnost vzbudi in iz duše | veselje | prežene.« Odreči se sreči, pozabiti ‒ to je | A |
sreča gotovo naklonila lepo prakso, in največje | veselje | bi bilo potem za naju, ko bi kupila gradič Pražanek | A |
živeti! Izgubil sem vse, celo mladostni pogum in | veselje | do dela in pridobivanja.Nobene trdne volje nisem | A |
. / . / stran 14 . / To mu je bilo edino | veselje, | in ker je dan na dan to isto delo ponavljal | A |
hvaležen ko zdaj in mi bode morda na stare dni | veselje | delal.« Take misli so se vitezu podile po glavi | A |
ogledoval nebo in živahno okolico, vendar so to | veselje | kalile druge misli, ki so mu nehote in vedno | A |
stara ko jaz?« vpraša deklica, ki jo je neko | veselje | obšlo, če je mislila, kako lepo se mora v gradu | A |
razen enega, ki ga je imel doma, in to njegovo | veselje | je bila hčerka. Anica je zrasla do lepe device | A |
dobro varoval domovje in otroka, edino njegovo | veselje | in upanje.Bil mu je brat Peter tu v gradu najbližji | A |
poreče, vse voljno stori. Tako mi boš delal | veselje. | « »Kam pa vi greste, oče?« | A |
dne brihtnejši, zdrav ko riba, vsakemu človeku | veselje, | samemu stricu bridka srd in jeza.Ne bi bilo | A |
veselju si Peter mane roke. Kalil mu je to | veselje | samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal | A |
Drugi pobegnejo.« . / . / stran 37 . / To mirno | veselje | pa jim je prestrigel deček, ki je zavpil: »Lejte | A |
vojska kmalu povrne nazaj. Ta novica je veliko | veselje | zbudila med grajskimi; ko so se pa domislili | A |
mimo gredoče kmečke ljudi; gospodu bi bil bral | veselje | na obrazu, ko je zagledal hribec, kjer mu je | A |
ki sem ga ljubil. Ali ti si mi podrl moje | veselje, | ti si pobil mojega sina, da mi je umrl, in zato | A |
umaknejo. . / . / stran 68 . / Veliko je bilo | veselje | med Šenkovo malo vojsko, kajti menili so, da | A |
»Nič, nič! Le presrečen človek si, ko ti | veselje | nikdar ne poide in se ti vse posreči.Zaboga | A |
kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko | veselje | delala. Po kratkem premisleku se starec | A |
bil že jezen. Kako vendar more človek nad tem | veselje | imeti, da starega berača muči, mislil sem si | A |
Vse življenje je zdaj proč. Sreča, mir, | veselje, | vse proč.Kakor Kajn nimam več doma, svojemu | A |
Malo. Sonce je sijalo in budilo življenje in | veselje | in vabilo mlado travo iz zemlje. Široko razprti | A |
ki se je silno rad sukal okrog konj, očetu v | veselje. | »Si še premajhen. | A |
Zalka! Njenemu srcu v | veselje | je šel Urh nabirat rože, natrgal jih je pa za | A |
konji in po zamrzli poti drdrali parizarji. | Veselje | je zasijalo z obrazov. »Ata!« je vzkliknil Cenek | A |
obljubljal, leto bo skoraj od tega, da ubije Ančki v | veselje | medveda.In ga je. | A |
planino vzela in letos bom jaz mačevski ovčar.« | Veselje | in žalost sta se mešala v Petrovih očeh, pa | A |
pregovor pravi: ne hvali dne pred večerom. | Veselje | se ti hitro lahko v žalost spremeni, srečo ti | A |
. / stran 50 . / Skalil je bil svatom vse | veselje. | Vsakemu izmed njih je bila strahovita ciganka | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |