nova beseda iz Slovenije

veselje (701-800)


uslišal je naše zdihovanje in nam danes tako      veselje      storil.Sinoči že je bilo moje srce zelo veselo  A
dobila. Bog daj, da bi tudi jaz svoji materi tako      veselje      storil.Kar sem vašemu sinu storil, je bila moja  A
povrniti, vas prosim, višji duhovni oče, vsaj to      veselje      nam storite, da nekaj dni pri nas ostanete.  A
zadosti zgovoriti. Vsem skupaj je Bog danes novo      veselje      pripravil.Medtem je bilo kosilo gotovo.   A
srečo privoščim; želim, da bi tudi ti kdaj tako      veselje      uživala.«Neža na to nič ne odgovori, ampak globoko  A
pokličete Nežo k mizi in da mi dovolite ji kako      veselje      storiti.« Gospa kar pozvoni, in kakor  A
včeraj vaši dobri gospe Korduli tako srečo in      veselje      uživati, ker je našla svojega sina, ravno tako  A
uživati, ker je našla svojega sina, ravno tako      veselje      je Bog danes vam pripravil pa tudi meni.Jaz  A
klicali, je pri svojem novem gospodarju največje      veselje      imel v tem, da je v šolo hodil.Zvesto in pridno  A
služabnika. Ravnajte lepo z njim, vem, da vam bo      veselje      delal.« Svetin se ponižno prikloni in  A
njemu v veliko, gospodarju Teodoru pa še v večje      veselje.      Tako vselej človeku prav pride, česar  A
se v mladosti s pridom nauči, sebi in drugim      veselje      dela. Teodor je imel zavoljo svoje neizmerne  A
vsi, kateri so ga poznali, so imeli nad njim      veselje;      tako se je znal v vseh okoliščinah lepo vesti  A
vodo prepeljejo. Španjoli so obhajali veliko      veselje,      ko so imeli zdaj v oblasti svojega nasprotnika  A
V AFRIKO ODPELJEJO Nezapopadljivo je bilo      veselje,      katerega je zdaj Svetin občutil.Najbolj ga je  A
dobrim ljudem. Pa kako kratko je bilo njegovo      veselje!     Ko v barko pride, se ustraši, ker vidi, da je  A
času prišel nazaj. To je bilo Svetinu čez vse      veselje,      ker že več let ni bil pri maši. Kolikokrat je  A
deželo. Kdo si more zadosti misliti Svetinovo      veselje,      ki ga je zdaj občutil v svojem srcu.Hvali Boga  A
pretrpel, čast Bogu, in zdaj me doseže tako      veselje.     Ti si moj sin Janez in jaz sem tvoj oče France  A
star, jih je večkrat obiskal in z njimi delil      veselje.      Tako so Svetinovi ljudje, to je vsa  A
Svetlo kolišče 213 Zravnani prehodi 230 Naporno      veselje      245 Sinjeokina pot 260 Bučeča odjuga 275 Pomladno  A
Vse naselje je drlo skupaj.      Veselje      je bilo veliko.Je vsem zadnje dni primanjkovalo  A
jezercu je bilo pa spet vse tiho. NAPORNO      VESELJE      Noč je bila jasna in mrzla.Vzšla je polna luna  A
mostišču Ostrorogega je pod noč zahrumelo bučno      veselje.     Som je ta čas do krvi pretepal hlapce, ki so  A
Hej, haj, hej, haj, hej, haj, hihihi ha haj!      Veselje      je naraščalo, postajalo čedalje bolj glasno  A
Z drugim pa Zorno Kalino. Hrup in      veselje      na jasi pod razglednim brestom na vrhu Rožnega  A
Rožnim hribom se je še dolgo razlegalo mlado      veselje.     Ostrorogi Jelen je pa molče sedel za svojim ognjiščem  A
da bo nje same in njih rod za vedno minilo      veselje      napadati mirne ljudi.« Ostrorogi se ni zavedal  A
mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno      veselje      v nebesih in peklu: v nebesih, ker bi se na  A
lov, ki ga je začel, nikakor ni kak posel za      veselje      in za zabavo in da ima tudi za njegovo prihodnost  A
iskati nadaljevanja. Blaž dobi na svoje veliko      veselje      obrok razpisane plače, ostalo pa mu Poljak obeta  A
Krčmarja se je bilo polastilo neko demonično      veselje;      vedel je, da mu ta dolžnik danes ne more uiti  A
je pri zadnjih besedah Tončkovih neko zlobno      veselje.      »Meni se tudi nekaj sanja!« deje po kratkem  A
utolaži bridka žalost ali da se mu spreobrne v      veselje:      temu prijazna beseda, onemu nekaj kapljic vina  A
poznal slovenskega kmeta. Bilo mu je tedaj      veselje      govoriti z možem, opazovati njegovo boječe obnašanje  A
so trije, tam je lahko četrti. In prišlo je      veselje      v glavo in kdo ne bode pil v veselju?»Naj vse  A
po volji. »Kako moreš kakor krščanski človek      veselje      imeti, nedolžne živalce po nepotrebnem zalezovati  A
sem nekdaj brala take reči za kratek čas in      veselje.     A verjemi mi, da več škodujejo, nego koriste  A
vrtu ali v lopi. Bilo mu je za kratek čas in      veselje.      In menimo, da pri lepi čitalki ne bo izgubil  A
vse okrog njega polno življenja; vse je dihalo      veselje      in tudi nje gova duša se je zlágala z naravo  A
sprememba ima pač tudi svoje prijetnosti, svoje      veselje,      vendar se je včasi človek prenasiti. Vsaj meni  A
da dobre zabave vam ne moremo napravljati, a      veselje      boste nam storili gotovo.In kar mi zamoremo  A
»Ne govori tega, to niti šala ni. Ko bi      veselje      imela, lahko jaz tebe tako primem.« »Pa zakaj  A
prijateljstvo v najlepšem pomenu. V vinu je      veselje      doma.Vesel je že bil farni učitelj, ki ni bil  A
»Res lepo,« odgovori on. »     Veselje      mora biti za delavnega moža, ko tako stoji in  A
najljubeznivejših sosedov; kako neizrekljivo      veselje      mu je, da mu je čast seznaniti se z mladim možem  A
pride baron tudi na svojo ženitev. V veliko      veselje      je Leon zvedel, da snubi Matildo, ne Pavline  A
dolgočasni poetje delajo, to ni bilo nikoli moje      veselje.     Naravnost v sredo trdnjave in zmaga je vselej  A
sobo prišel, bila je vesela, dasiravno se to      veselje      ni drugače kazalo kakor morda v neki hitrosti  A
žvenk v žeblje ali oglje spremenil, naj bo, to      veselje      mu že privoščim.« Potem nasadi svoj veliki klobuk  A
tvoje besede in nadalje imaš skozi in skozi neko      veselje,      nagajati mi in mi reči podtikati, katere mi  A
svatovščino obhaja. Dražarjeva hiša, ki je to      veselje      doživela, res ni bila vredna enake časti, kakor  A
natura taka, da se težko ločimo od kraja, kjer      veselje      prebiva, primorani smo vendar dostikrat v življenju  A
vrt in rože in svoji dve ovčici, moje največje      veselje.     « »Ali bom dobil kaj iz vašega vrta?«   A
pot nazaj. »Gospodje, jaz bi skoro tudi še      veselje      imel v hosti ostati. Morda ravno mene sreča  A
ničesar ni hotela vzeti. Jaz sem ji bil edino      veselje.     Brez mene ni bila nikjer, ni delala ničesar.  A
bukvah. Sicer pa je mati moja nevedé jemala mi      veselje      do učenja in mi cepila kali takega brezpridnega  A
stolovo nogo in klepali smo Dunajčane, da je bilo      veselje.     Policija je prišla in vsi štirje smo bili eno  A
zabičeval mu, naj se še vedno varuje. Toda čisto      veselje      zopet dobljenega zdravja so Marijanu kalile  A
skrivnosti, katera mu je morala vse življenje pravo      veselje      kaliti, kadar se je bode domislil..Zopet pak  A
zadnjih skušnjah to ni bilo težko. Da, celo neko      veselje      je naposled imel, ko mu je deklica obljubila  A
vzkliknila, podala mu roko, oko je govorilo, kipeče      veselje      ji je zvezalo jezik, izgovorila je samo njegovo  A
s tem, tega ni nihče umel. Ko se je beračevo      veselje      nekoliko poleglo, jamejo krojača popraševati  A
nekateri, da so kose iz rok vrgli. Hencajte,      veselje      bi imel človek takemu brco pritisniti, da bi  A
jo je imel priliko gledati in vendar je videl      veselje      na njenem obrazu, ko je bila mati, ne videvša  A
imate, da ste tako srečni in da ji morete kako      veselje      delati na stare dni.Glejte, jaz nisem bila tako  A
zdravje, gospod!« In ko je Lisec videl nepopisno      veselje,      katero se je na obrazu, že bližnji smrti podobnem  A
kadar je treba zatajiti misli, vzhičenost,      veselje      ali žalost ali kakršen koli izredni položaj  A
vzhitom, kateremu Lisec ni mogel poznati, ali je      veselje      ali samo zanimanje: »O teta, teta, poglejte  A
nekaj storil, kar ni prav, tesno, a tudi nekako      veselje      je bilo v tej tesnobi: neugoden čut, katerega  A
tega trenutka dočakal. Njega bi bil imel jaz      veselje      zavijati in njega bi bil jaz mogel pripraviti  A
majhen šum človeka v resničnost vzbudi in iz duše      veselje      prežene.« Odreči se sreči, pozabiti ‒ to je  A
sreča gotovo naklonila lepo prakso, in največje      veselje      bi bilo potem za naju, ko bi kupila gradič Pražanek  A
živeti! Izgubil sem vse, celo mladostni pogum in      veselje      do dela in pridobivanja.Nobene trdne volje nisem  A
. / . / stran 14 . / To mu je bilo edino      veselje,      in ker je dan na dan to isto delo ponavljal  A
hvaležen ko zdaj in mi bode morda na stare dni      veselje      delal.« Take misli so se vitezu podile po glavi  A
ogledoval nebo in živahno okolico, vendar so to      veselje      kalile druge misli, ki so mu nehote in vedno  A
stara ko jaz?« vpraša deklica, ki jo je neko      veselje      obšlo, če je mislila, kako lepo se mora v gradu  A
razen enega, ki ga je imel doma, in to njegovo      veselje      je bila hčerka. Anica je zrasla do lepe device  A
dobro varoval domovje in otroka, edino njegovo      veselje      in upanje.Bil mu je brat Peter tu v gradu najbližji  A
poreče, vse voljno stori. Tako mi boš delal      veselje.     « »Kam pa vi greste, oče?«   A
dne brihtnejši, zdrav ko riba, vsakemu človeku      veselje,      samemu stricu bridka srd in jeza.Ne bi bilo  A
veselju si Peter mane roke. Kalil mu je to      veselje      samo še strah, da ne bi cigan srečno odpeljal  A
Drugi pobegnejo.« . / . / stran 37 . / To mirno      veselje      pa jim je prestrigel deček, ki je zavpil: »Lejte  A
vojska kmalu povrne nazaj. Ta novica je veliko      veselje      zbudila med grajskimi; ko so se pa domislili  A
mimo gredoče kmečke ljudi; gospodu bi bil bral      veselje      na obrazu, ko je zagledal hribec, kjer mu je  A
ki sem ga ljubil. Ali ti si mi podrl moje      veselje,      ti si pobil mojega sina, da mi je umrl, in zato  A
umaknejo. . / . / stran 68 . / Veliko je bilo      veselje      med Šenkovo malo vojsko, kajti menili so, da  A
»Nič, nič! Le presrečen človek si, ko ti      veselje      nikdar ne poide in se ti vse posreči.Zaboga  A
kakor se je videlo, beračeva zadrega veliko      veselje      delala. Po kratkem premisleku se starec  A
bil že jezen. Kako vendar more človek nad tem      veselje      imeti, da starega berača muči, mislil sem si  A
Vse življenje je zdaj proč. Sreča, mir,      veselje,      vse proč.Kakor Kajn nimam več doma, svojemu  A
Malo. Sonce je sijalo in budilo življenje in      veselje      in vabilo mlado travo iz zemlje. Široko razprti  A
ki se je silno rad sukal okrog konj, očetu v      veselje.      »Si še premajhen.  A
Zalka! Njenemu srcu v      veselje      je šel Urh nabirat rože, natrgal jih je pa za  A
konji in po zamrzli poti drdrali parizarji.      Veselje      je zasijalo z obrazov. »Ata!« je vzkliknil Cenek  A
obljubljal, leto bo skoraj od tega, da ubije Ančki v      veselje      medveda.In ga je.   A
planino vzela in letos bom jaz mačevski ovčar.«      Veselje      in žalost sta se mešala v Petrovih očeh, pa  A
pregovor pravi: ne hvali dne pred večerom.      Veselje      se ti hitro lahko v žalost spremeni, srečo ti  A
. / stran 50 . / Skalil je bil svatom vse      veselje.     Vsakemu izmed njih je bila strahovita ciganka  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA