Iz hiše je prihitela Micika, pražnje oblečena, in mati je stopila na prag in pogledala zadovoljna za njo in potem po vasi. Micika se je opravičevala, da bi je ne bilo treba čakati, izražala spet sožalje, da je umrl gospoda Ivana oče, in veselje, da ostane Ivan doma in prevzame sam gospodarstvo, in pogledala po strani mladega gospoda, če se ni že preveč odtujil. Ivan se ji je nasmehnil in menil, da veseli tudi njega, da ima tako dobre sosede.