Kakor rožica med trnjem je sedela Kornelija sredi častitljivih žená, ki se v svoji seji nikakor niso dale motiti sitni Poloni. Tej se je namreč že vse to posvetno veselje zdelo predolgo. »Kar postopam, kar postopam,« je godla venomer in priganjala domov, da je deklico res spravila s sabo.