Ta se mu ja pa tako imenitna zdela, da je takoj uvidel, da bo zanjo treba najmanj tri leta; posebno grški jezik mu je bila zastavica, da je celo obupal, bo li moči jo kdaj rešiti.
Četrto poglavje Avguštin je tedaj izgubil malone veselje do šole in do bukev; nič ne mara, da bi bil obesil uk na kljuko in bi jo bil popihal spet na Kozji vrh, ko bi ga ne bilo nekaj zadrževalo. Avguštin je namreč rasel vsaj v starosti, četudi ne v modrosti, in je prišel v tista leta, ko se začne višja gosposka bolj za človeka pečati in ga celo povabi, da bi prišel pokazat, je li vreden bele suknje, ali ne.