Tu stanujejo neizrekljivo majhni ljudje, največji so samo dve pedi visoki, govoriti ne znajo, ampak neznano prijetno pojó, da ne zna pri nas nobena ptica tako. Oglar je hodil tu okoli in je užival rajsko veselje, ali to ni trpelo dolgo. Izpod neba prileti velikanska črna ptica z jeklenim kljunom in železnimi kremplji, oči so se ji pa svetile kakor živi ogenj.