nova beseda iz Slovenije

veselje (501-600)


da se nič ne bliža; časih jo je obšlo mirno      veselje,      sladko odrešenje, da tistega dné nikdar in nikoli  A
mal izprehod ... mal izprehod v to spomladansko      veselje      ... da!Ali povedati bi bilo treba, mladi prijatelj  A
krinka na obrazu od bolesti razglojenem; njegovo      veselje      nikoli ni bilo brez pege in madeža, izsiljeno  A
Edvard! Glej, jaz nisem žalostna, zdaj je še samo      veselje      v mojem srcu.Ti -- pred tabo je še dolga pot  A
gosposkih reči?“ je prašal zlovoljen. ”Tàk vsaj to      veselje      mi pusti!Kaj bom šla kakor dekla v cerkev s  A
zasvetilo tudi v Kačurjevo srce nepričakovano      veselje.      ”Kaj je prvikrat posijalo sonce v to žalostno  A
Blatni dol!“ V njegovih očeh je bilo otroško      veselje      jetnika, ki je ugledal po dolgih letih sonce  A
bi ob tebi ne bil vlačuga? Kaj sem imela kdaj      veselje      od tebe?... In če bi jih bilo sto in še več, ki  A
kupaval, prodajal sem! Prodajal vernim kupcem      veselje      in bridkost, hrepenenje in zadoščenje; časih  A
Kaj bi si še bolj grenil to poslednje grenko      veselje!     S čisto mislijo pridem k nji kakor kristjan v  A
kletve. V vsem takem početju je bilo samo čisto      veselje,      greha nič.Katekizem, ki smo se ga učili v šoli  A
MAJSKO      VESELJE      Nedolžnost, čistost, vesela brezskrbnost  A
stal na pragu. Za učenje nisem več sposoben; za      veselje      ne več, ker tak sem, kot da bi imel svinčene  A
vseučilišče. Skrbi me, kaj bo tam, ker sem zgubil vse      veselje      do prava.Le ona mi je zmirom pred očmi. -   A
imam, - kaj bi s snežnobelim dvorcem? Kakšno      veselje      imam nad njim?Če ga ostavim, stojí tam sam zase  A
bil pripravil zate ... In čudno, otroško, blodno      veselje      me je spreletelo; in s smehom, z otroškim, sem  A
voza ne židane rute, ne maslenega kruha ... vse      veselje      pred njo in ona zadaj z okrvavelimi nogami.  A
s sabo vonj daljnih krajev, kjer je sreča in      veselje      in bogastvo.Šinilo je mimo, tudi sladki vonj  A
ona je prinesla v hišo glad in siromaštvo,      veselje      pa je šlo.Kako bi ne šlo, ko gleda zmerom, kakor  A
od daleč kakor on. Minevalo je tisto sladko      veselje,      ki ga je bilo srce polno, ko se je napravljal  A
da se nič ni izpremenilo, in skoro hudobno      veselje      se mu je zgenilo v srcu, posebno če je bil pijan  A
naša, ti naša siromašna, ljubezniva mati, naše      veselje      in naša sladka skrb!Z Bogom, pa ne pozabi na  A
ste srečna mati, vi Matičevka ... kdor ima tako      veselje      s svojimi otroci, lahko mu je vsako delo ...Kaj  A
poljubom. Kod hodi tisto življenje, kaj je njegovo      veselje      in njegova žalost, kaj njegova ljubezen?   A
gorami je sreča, tam je bogastvo, je samo večno      veselje.     In v srcih vseh se je oglasilo, je tiho odgovorilo  A
zdavnimi, zdavnimi leti sem pel in pisal le sebi na      veselje.     Kar sem napisal, sem bral naglas, zato da bi  A
Njena lepota pa je bila nerodovitna, nikomur na      veselje,      kakor da bi sijalo sonce na kamen.Siv starec  A
se je povrnil v naročje domovine, nam vsem na      veselje      in blagor ...In to je Felicitas ... drugega nič  A
moje, zato da bo ena sama bridkost, pa eno samo      veselje      ... dovolj sva gnojila s solzami, sedaj pa naj  A
Mrmolja in zamahne z roko. ”To so sinovi, da je      veselje.     Ne rečem, da bi bili moji Bog vé kaj, ali - ponosen  A
smehljala. Tako je zavladalo v sobi glasno      veselje.     Znočilo se je že, okna so bila zagrnjena in svetilka  A
vsesanih v njene gole rame. Ni ji bilo ne na      veselje,      ne na žalost, da so se dotikali nečisti, pijani  A
zabavale njegove očí... Ali hitro je minilo vse      veselje.     Zadnji, ki se je poklonil pred odrom ter pokazal  A
da bi rodil rože, sebi v ponos in vrtnarju na      veselje...     Uboštvo ga je vrglo v jarek, še predno se je  A
”Iz smrti --“ -- ”Sedem kav!“ ”Večno      veselje!     “ -- ”Pet čokolad, tri kave, eno mleko!“   A
in lepo mesto se je odprlo, kjer je bilo samo      veselje.     Od desne, od leve razposajena godba; pisano barvani  A
sem se z modrim očesom tja dol, kjer je bilo      veselje      na prodaj, da bi si poiskal prijetno tovarišico  A
učenci; rekli so, da mu ”z neba rosi“. Bil je      veselje      in ponos učiteljev, toda imel je nekaj napak  A
studenec najbolj čist - kdo pravi, da sem grešil?      Veselje      je kakor kruh: če shranim zase ves hlebec, ne  A
več prostora. Drugim sonce, meni noč; drugim      veselje,      meni bridkost brez kraja. Dolgo je že, truden  A
to človek, ki ne dela in ne misli ne sebi na      veselje      in ne v blagor drugih ljudí, ostudnejši od psa  A
lahko mi je zdaj pri srcu. Trčita z mano;      veselje      živim ljudem, mrtvecem mir!“ Čudila sta se  A
Pa če ni konca! Upanje je v srcu,      veselje!     Tam je cesta...«   A
napotim na to lepo, veselo pot. Jaz se napotim,      veselje      v srcu, harmoniko pod pazduho.No, pa zbogom  A
in razkošne. Ali paša se je domislil, da je      veselje      brez ženske komaj pol veselja in tako so prišle  A
pred mano, se mi zdi, da si moj najmlajši sin,      veselje      mojih oči.« Strah je bilo Marka in pusto  A
obšl je Boba neko zadoščenje, neko skrivno      veselje,      katerega je pa seveda pred svetom utájil; kajti  A
razsodil. Zdi se ji namreč, da mi napravi srčno      veselje      in da mi dokaže svojo ljubezen, če posluša;  A
kuhinji študirala Kanta ... Kmalu bo v hiši mlado      veselje,      sin in hčerka, nič več.Kajti važna in imenitna  A
Dajte mu dekleta v šolo; poučil jih bo, da bo      veselje!     “ ”Pokažite mu svoje žene; potolažil jih bo  A
name, kakor da me sovraži! Nisem ti prišla na      veselje,      nič več me nimaš rad ...Roko mi daj, pa zbogom  A
”Kam?“ ”Kakor je božja volja -- ali v      veselje      ali v bridkost; srečala se več ne bova!“   A
mislim, da je onstran dlani spomladansko sonce,      veselje      in blagor.Zatisnil sem oči: ”Pridi, mladost  A
švrkne z bičem na desno in na levo, v zabavo in      veselje      svoji lepi golovrati nevesti ... Veliko čudo  A
in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako      veselje      in vsako upanje.Ti nimaš doma, to se pravi,  A
prsih trkala smrt. Tisti dan je bilo veliko      veselje      v pisarni.Za trenotek so mi zamrzeli ti lopovi  A
zobe pod razgrizenimi ustnicami. Obšlo me je      veselje,      da bi mu zasadil nohte v lica; toda kakor da  A
stran 16 . / ko še maja niso bile ugledale;      veselje,      ki vriska in pleše pred durmi solz.Prijateljstvo  A
izpremenjena je bila njegova duša v grehu; vse      veselje      je izginilo iz nje, vsa moč; plašljiva je bila  A
opazovali z zadovoljnim smehljajem; to mi je dajalo      veselje      in pogum. Tisto zimo so pretrpeli moja mati  A
učiteljem nadloga in strah. Lep, zdrav fant je bil,      veselje      očem.In tudi veselje srcu; zakaj vsi smo vedeli  A
Lep, zdrav fant je bil, veselje očem. In tudi      veselje      srcu; zakaj vsi smo vedeli, da je od konca do  A
tat nisem in ne lažnivec in ne razbojnik. Vse      veselje      sem izgubil do kraje in do razbojništva, zakaj  A
ogreješ in si odpočiješ. Stregli ti bomo, da bo      veselje,      pitali te bomo z ljubeznijo, kakor nehvaležnega  A
pišem iz teh krajev. Zakaj kmalu boš dočakal      veselje,      da me objameš ter se razjokaš nad menoj.Povrnem  A
oddehnila, jecljavec bi brez sramu jecljal dalje in      veselje      bi bilo v hiši ...Poglejmo si iz oči v oči, brez  A
prevpilo ga je glasno . / . / stran 175 . /      veselje      nad svetlim božjem soncem, ki je zdaj sijalo  A
zoprnega se mu je bilo oglasilo v srcu, vse      veselje      je minilo, žal mu je bilo, da se je bil napravil  A
Slivarju glava takoj razvedrila in obšlo ga je      veselje,      da bi napravil ob tej lepi jasni noči izprehod  A
strahovito za norca ...“ To tiho, nekoliko zlobno      veselje      je bilo pomešano z zaupanjem, skritim globoko  A
to je glava, da bi jo klesal človek sebi na      veselje,      kaj šele po naročilu!Škoda, da je samo doprsnik  A
komaj se je roka zaigrala, je misel izginila in      veselje      ga je minilo. Po takih zlobno razposajenih  A
tudi ti si tukaj, sladka. Hiacinta, mojega srca      veselje,      luč mojih oči?Zato mi je zadišalo tako čez vse  A
pa prižgala. Tako je dodeljeno nocoj dvojno      veselje      mojemu staremu srcu.“ In je stopil za vrbe  A
vdanost v voljo božjo. Stopal je počasi dalje,      veselje      pa je ugasnilo v njegovem srcu.Zmerom bolj poredko  A
tam v sencah. Vesele so morda časih, ali tisto      veselje      je bolestno;, ne frfotá prijetno, kakor metulj  A
. / stran 339 . / Ali ti ne zagrené vsako      veselje      besede duhovnikove, ki te lahko obsodi za zdaj  A
bila bajta, ves drugačen svet okoli nje. Vsako      veselje      njegovo in vsaka njegova bridkost, vse je bilo  A
žalostnim očesom. ”Bridkost govori iz tebe, ne      veselje.     Šla si za srečo, kakor smo mi vsi šli, kakor  A
moj gumb in jaz sem spoznal na veliko svoje      veselje,      da je bila ženska.Na veliko svojo žalost sem  A
priznavam samo to, kar je meni v prid in na      veselje.     Nikoli še se nisem smejal tako glasno vsem božjim  A
Zakaj pa odpenjaš, Anka? Naj imajo otroci svoje      veselje.      Duhovit fant, lep talent, česa se ne domisli  A
preprega s črnimi vejami vse srce, vso preteklost;      veselje      ugasne, kakor se je zasvetilo ... Jetični pan  A
nožem po steklu in Peter je ostal sam. Lepo      veselje      mu je prišlo v srce.Kako se je moglo zgoditi  A
ni od nikoder. In kakor je romal, je raslo      veselje      v njegovem srcu, globoko, mehko veselje, kakor  A
raslo veselje v njegovem srcu, globoko, mehko      veselje,      kakor ga čuti človek, ko se vračana dom, ki  A
lije v tankih curkih mimo nosa proti ustnicam.      Veselje      ni več tako glasno naokoli, razposajenost se  A
legel, ko se je bilo spodaj šele komaj začelo      veselje.      ”Nič ne bom poslušal, zaspal bom precej!“  A
gledat, bi ga postava ozmerjala. Ampak če mi to      veselje      ni dovoljeno, pa si izberimo drugo, najvišje  A
Ljubljana, Ljubljana! Tu je doma      veselje,      tu je vrvenje, hrup, življenje!Naši graničarji  A
/\ .. stran 22 . \/ »Le pogum, sestra, in      veselje      in nobenih mračnih misli!« »Da, da, nič mračnih  A
obračala besede, kakor da je sama že izgubila vse      veselje      do rož, do vrta in gredic in da je nujno potrebno  A
žalost pred bodočnostjo jima je bila vzela vse      veselje      in ves oni ponos davnih let, ko sta v slogi  A
se ji je sčasoma spraviti ga začasno celo v      veselje.     In tako je bilo od leta v leto, dokler se niso  A
od dveh strani napadena umikati in v veliko      veselje      opazila Šimna.Fant je moral imeti drugod slabo  A
je nehote pela. Bridkost in radost, žalost in      veselje,      solze bolesti in prijetne miline so se mešale  A
razvnelo v jezi, da je ni ozmerjala. Nekako tajno      veselje      je imela v tem Katra, posebno še, kadar je bil  A
veselja, da je ona tu. Vendar pa je izkušal to      veselje      popolnoma zakriti in z resnim, očitajočim glasom  A
nikoli poznana! Nemir in nestrpno čakanje in      veselje      brez meje in v hipu zopet velika pobitost.Vse  A
Tako se je zgodilo, da se je Anžetu izpremenilo      veselje      v žalost, in z nekako nestrpnostjo je čakal  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA