nova beseda iz Slovenije
da se nič ne bliža; časih jo je obšlo mirno | veselje, | sladko odrešenje, da tistega dné nikdar in nikoli | A |
mal izprehod ... mal izprehod v to spomladansko | veselje | ... da!Ali povedati bi bilo treba, mladi prijatelj | A |
krinka na obrazu od bolesti razglojenem; njegovo | veselje | nikoli ni bilo brez pege in madeža, izsiljeno | A |
Edvard! Glej, jaz nisem žalostna, zdaj je še samo | veselje | v mojem srcu.Ti -- pred tabo je še dolga pot | A |
gosposkih reči?“ je prašal zlovoljen. ”Tàk vsaj to | veselje | mi pusti!Kaj bom šla kakor dekla v cerkev s | A |
zasvetilo tudi v Kačurjevo srce nepričakovano | veselje. | ”Kaj je prvikrat posijalo sonce v to žalostno | A |
Blatni dol!“ V njegovih očeh je bilo otroško | veselje | jetnika, ki je ugledal po dolgih letih sonce | A |
bi ob tebi ne bil vlačuga? Kaj sem imela kdaj | veselje | od tebe?... In če bi jih bilo sto in še več, ki | A |
kupaval, prodajal sem! Prodajal vernim kupcem | veselje | in bridkost, hrepenenje in zadoščenje; časih | A |
Kaj bi si še bolj grenil to poslednje grenko | veselje! | S čisto mislijo pridem k nji kakor kristjan v | A |
kletve. V vsem takem početju je bilo samo čisto | veselje, | greha nič.Katekizem, ki smo se ga učili v šoli | A |
MAJSKO | VESELJE | Nedolžnost, čistost, vesela brezskrbnost | A |
stal na pragu. Za učenje nisem več sposoben; za | veselje | ne več, ker tak sem, kot da bi imel svinčene | A |
vseučilišče. Skrbi me, kaj bo tam, ker sem zgubil vse | veselje | do prava.Le ona mi je zmirom pred očmi. - | A |
imam, - kaj bi s snežnobelim dvorcem? Kakšno | veselje | imam nad njim?Če ga ostavim, stojí tam sam zase | A |
bil pripravil zate ... In čudno, otroško, blodno | veselje | me je spreletelo; in s smehom, z otroškim, sem | A |
voza ne židane rute, ne maslenega kruha ... vse | veselje | pred njo in ona zadaj z okrvavelimi nogami. | A |
s sabo vonj daljnih krajev, kjer je sreča in | veselje | in bogastvo.Šinilo je mimo, tudi sladki vonj | A |
ona je prinesla v hišo glad in siromaštvo, | veselje | pa je šlo.Kako bi ne šlo, ko gleda zmerom, kakor | A |
od daleč kakor on. Minevalo je tisto sladko | veselje, | ki ga je bilo srce polno, ko se je napravljal | A |
da se nič ni izpremenilo, in skoro hudobno | veselje | se mu je zgenilo v srcu, posebno če je bil pijan | A |
naša, ti naša siromašna, ljubezniva mati, naše | veselje | in naša sladka skrb!Z Bogom, pa ne pozabi na | A |
ste srečna mati, vi Matičevka ... kdor ima tako | veselje | s svojimi otroci, lahko mu je vsako delo ...Kaj | A |
poljubom. Kod hodi tisto življenje, kaj je njegovo | veselje | in njegova žalost, kaj njegova ljubezen? | A |
gorami je sreča, tam je bogastvo, je samo večno | veselje. | In v srcih vseh se je oglasilo, je tiho odgovorilo | A |
zdavnimi, zdavnimi leti sem pel in pisal le sebi na | veselje. | Kar sem napisal, sem bral naglas, zato da bi | A |
Njena lepota pa je bila nerodovitna, nikomur na | veselje, | kakor da bi sijalo sonce na kamen.Siv starec | A |
se je povrnil v naročje domovine, nam vsem na | veselje | in blagor ...In to je Felicitas ... drugega nič | A |
moje, zato da bo ena sama bridkost, pa eno samo | veselje | ... dovolj sva gnojila s solzami, sedaj pa naj | A |
Mrmolja in zamahne z roko. ”To so sinovi, da je | veselje. | Ne rečem, da bi bili moji Bog vé kaj, ali - ponosen | A |
smehljala. Tako je zavladalo v sobi glasno | veselje. | Znočilo se je že, okna so bila zagrnjena in svetilka | A |
vsesanih v njene gole rame. Ni ji bilo ne na | veselje, | ne na žalost, da so se dotikali nečisti, pijani | A |
zabavale njegove očí... Ali hitro je minilo vse | veselje. | Zadnji, ki se je poklonil pred odrom ter pokazal | A |
da bi rodil rože, sebi v ponos in vrtnarju na | veselje... | Uboštvo ga je vrglo v jarek, še predno se je | A |
”Iz smrti --“ -- ”Sedem kav!“ ”Večno | veselje! | “ -- ”Pet čokolad, tri kave, eno mleko!“ | A |
in lepo mesto se je odprlo, kjer je bilo samo | veselje. | Od desne, od leve razposajena godba; pisano barvani | A |
sem se z modrim očesom tja dol, kjer je bilo | veselje | na prodaj, da bi si poiskal prijetno tovarišico | A |
učenci; rekli so, da mu ”z neba rosi“. Bil je | veselje | in ponos učiteljev, toda imel je nekaj napak | A |
studenec najbolj čist - kdo pravi, da sem grešil? | Veselje | je kakor kruh: če shranim zase ves hlebec, ne | A |
več prostora. Drugim sonce, meni noč; drugim | veselje, | meni bridkost brez kraja. Dolgo je že, truden | A |
to človek, ki ne dela in ne misli ne sebi na | veselje | in ne v blagor drugih ljudí, ostudnejši od psa | A |
lahko mi je zdaj pri srcu. Trčita z mano; | veselje | živim ljudem, mrtvecem mir!“ Čudila sta se | A |
Pa če ni konca! Upanje je v srcu, | veselje! | Tam je cesta...« | A |
napotim na to lepo, veselo pot. Jaz se napotim, | veselje | v srcu, harmoniko pod pazduho.No, pa zbogom | A |
in razkošne. Ali paša se je domislil, da je | veselje | brez ženske komaj pol veselja in tako so prišle | A |
pred mano, se mi zdi, da si moj najmlajši sin, | veselje | mojih oči.« Strah je bilo Marka in pusto | A |
obšl je Boba neko zadoščenje, neko skrivno | veselje, | katerega je pa seveda pred svetom utájil; kajti | A |
razsodil. Zdi se ji namreč, da mi napravi srčno | veselje | in da mi dokaže svojo ljubezen, če posluša; | A |
kuhinji študirala Kanta ... Kmalu bo v hiši mlado | veselje, | sin in hčerka, nič več.Kajti važna in imenitna | A |
Dajte mu dekleta v šolo; poučil jih bo, da bo | veselje! | “ ”Pokažite mu svoje žene; potolažil jih bo | A |
name, kakor da me sovraži! Nisem ti prišla na | veselje, | nič več me nimaš rad ...Roko mi daj, pa zbogom | A |
”Kam?“ ”Kakor je božja volja -- ali v | veselje | ali v bridkost; srečala se več ne bova!“ | A |
mislim, da je onstran dlani spomladansko sonce, | veselje | in blagor.Zatisnil sem oči: ”Pridi, mladost | A |
švrkne z bičem na desno in na levo, v zabavo in | veselje | svoji lepi golovrati nevesti ... Veliko čudo | A |
in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako | veselje | in vsako upanje.Ti nimaš doma, to se pravi, | A |
prsih trkala smrt. Tisti dan je bilo veliko | veselje | v pisarni.Za trenotek so mi zamrzeli ti lopovi | A |
zobe pod razgrizenimi ustnicami. Obšlo me je | veselje, | da bi mu zasadil nohte v lica; toda kakor da | A |
stran 16 . / ko še maja niso bile ugledale; | veselje, | ki vriska in pleše pred durmi solz.Prijateljstvo | A |
izpremenjena je bila njegova duša v grehu; vse | veselje | je izginilo iz nje, vsa moč; plašljiva je bila | A |
opazovali z zadovoljnim smehljajem; to mi je dajalo | veselje | in pogum. Tisto zimo so pretrpeli moja mati | A |
učiteljem nadloga in strah. Lep, zdrav fant je bil, | veselje | očem.In tudi veselje srcu; zakaj vsi smo vedeli | A |
Lep, zdrav fant je bil, veselje očem. In tudi | veselje | srcu; zakaj vsi smo vedeli, da je od konca do | A |
tat nisem in ne lažnivec in ne razbojnik. Vse | veselje | sem izgubil do kraje in do razbojništva, zakaj | A |
ogreješ in si odpočiješ. Stregli ti bomo, da bo | veselje, | pitali te bomo z ljubeznijo, kakor nehvaležnega | A |
pišem iz teh krajev. Zakaj kmalu boš dočakal | veselje, | da me objameš ter se razjokaš nad menoj.Povrnem | A |
oddehnila, jecljavec bi brez sramu jecljal dalje in | veselje | bi bilo v hiši ...Poglejmo si iz oči v oči, brez | A |
prevpilo ga je glasno . / . / stran 175 . / | veselje | nad svetlim božjem soncem, ki je zdaj sijalo | A |
zoprnega se mu je bilo oglasilo v srcu, vse | veselje | je minilo, žal mu je bilo, da se je bil napravil | A |
Slivarju glava takoj razvedrila in obšlo ga je | veselje, | da bi napravil ob tej lepi jasni noči izprehod | A |
strahovito za norca ...“ To tiho, nekoliko zlobno | veselje | je bilo pomešano z zaupanjem, skritim globoko | A |
to je glava, da bi jo klesal človek sebi na | veselje, | kaj šele po naročilu!Škoda, da je samo doprsnik | A |
komaj se je roka zaigrala, je misel izginila in | veselje | ga je minilo. Po takih zlobno razposajenih | A |
tudi ti si tukaj, sladka. Hiacinta, mojega srca | veselje, | luč mojih oči?Zato mi je zadišalo tako čez vse | A |
pa prižgala. Tako je dodeljeno nocoj dvojno | veselje | mojemu staremu srcu.“ In je stopil za vrbe | A |
vdanost v voljo božjo. Stopal je počasi dalje, | veselje | pa je ugasnilo v njegovem srcu.Zmerom bolj poredko | A |
tam v sencah. Vesele so morda časih, ali tisto | veselje | je bolestno;, ne frfotá prijetno, kakor metulj | A |
. / stran 339 . / Ali ti ne zagrené vsako | veselje | besede duhovnikove, ki te lahko obsodi za zdaj | A |
bila bajta, ves drugačen svet okoli nje. Vsako | veselje | njegovo in vsaka njegova bridkost, vse je bilo | A |
žalostnim očesom. ”Bridkost govori iz tebe, ne | veselje. | Šla si za srečo, kakor smo mi vsi šli, kakor | A |
moj gumb in jaz sem spoznal na veliko svoje | veselje, | da je bila ženska.Na veliko svojo žalost sem | A |
priznavam samo to, kar je meni v prid in na | veselje. | Nikoli še se nisem smejal tako glasno vsem božjim | A |
Zakaj pa odpenjaš, Anka? Naj imajo otroci svoje | veselje. | Duhovit fant, lep talent, česa se ne domisli | A |
preprega s črnimi vejami vse srce, vso preteklost; | veselje | ugasne, kakor se je zasvetilo ... Jetični pan | A |
nožem po steklu in Peter je ostal sam. Lepo | veselje | mu je prišlo v srce.Kako se je moglo zgoditi | A |
ni od nikoder. In kakor je romal, je raslo | veselje | v njegovem srcu, globoko, mehko veselje, kakor | A |
raslo veselje v njegovem srcu, globoko, mehko | veselje, | kakor ga čuti človek, ko se vračana dom, ki | A |
lije v tankih curkih mimo nosa proti ustnicam. | Veselje | ni več tako glasno naokoli, razposajenost se | A |
legel, ko se je bilo spodaj šele komaj začelo | veselje. | ”Nič ne bom poslušal, zaspal bom precej!“ | A |
gledat, bi ga postava ozmerjala. Ampak če mi to | veselje | ni dovoljeno, pa si izberimo drugo, najvišje | A |
Ljubljana, Ljubljana! Tu je doma | veselje, | tu je vrvenje, hrup, življenje!Naši graničarji | A |
/\ .. stran 22 . \/ »Le pogum, sestra, in | veselje | in nobenih mračnih misli!« »Da, da, nič mračnih | A |
obračala besede, kakor da je sama že izgubila vse | veselje | do rož, do vrta in gredic in da je nujno potrebno | A |
žalost pred bodočnostjo jima je bila vzela vse | veselje | in ves oni ponos davnih let, ko sta v slogi | A |
se ji je sčasoma spraviti ga začasno celo v | veselje. | In tako je bilo od leta v leto, dokler se niso | A |
od dveh strani napadena umikati in v veliko | veselje | opazila Šimna.Fant je moral imeti drugod slabo | A |
je nehote pela. Bridkost in radost, žalost in | veselje, | solze bolesti in prijetne miline so se mešale | A |
razvnelo v jezi, da je ni ozmerjala. Nekako tajno | veselje | je imela v tem Katra, posebno še, kadar je bil | A |
veselja, da je ona tu. Vendar pa je izkušal to | veselje | popolnoma zakriti in z resnim, očitajočim glasom | A |
nikoli poznana! Nemir in nestrpno čakanje in | veselje | brez meje in v hipu zopet velika pobitost.Vse | A |
Tako se je zgodilo, da se je Anžetu izpremenilo | veselje | v žalost, in z nekako nestrpnostjo je čakal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |