nova beseda iz Slovenije
ljudje na smodišču prav takrat, ko je bil dobil | veselje | do učenja, kako je postal trgovski pomočnik | A |
in bedi je vsak dolžan. O, da vidiš, kakšno | veselje | si nam napravil, ko si me zopet sprejel k delu | A |
blagonaklonjen gospodar in zaščitnik. Neko otroško | veselje | ga je navdajalo na povratni poti. Glava in srce | A |
študije v seminarske šole v Karlovcih. Moje | veselje | do popovstva se je nekoliko ohladilo pri misli | A |
človeka ne najdeš med njimi. To je njih nedolžno | veselje. | So li moralne vaše zabave? | A |
je pozdravil v imenu vsega zbora in izrazil | veselje, | da je prišel tako odličen človek v njih družbo | A |
narodnost, globokočutnost za modernega sužnja, | veselje | do dela.Treba priti z njim na jasno!’ | A |
pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo | veselje. | Potem si je prižgal svalčico; mahoma jo je obrnil | A |
jezih. »Hvala Bogu,« je rekel gozdar ter hlinil | veselje, | »hvala Bogu, da ste prišli in bodete sami jedli | A |
je tem več knjig. Občudovanja vredno je bilo | veselje, | ki ga je navdajalo do tega knjižnega zaklada | A |
prismuknil. »In žgolita vsak sebi na slavo in | veselje. | « »A ne živi slavec od petja, ne žaba | A |
ženjice prepevajo ob večerni zarji; delo jim je | veselje | in sreča.Lazar je pokazal, da ne pripada onim | A |
na svetu urejeno, da nas vse utrudi; predolgo | veselje | nam je neznosno in tako tudi predolga žalost | A |
vzkliknil Pipan in se nagnil k oknu. Osvojilo ga je | veselje | in v glasu je bila čuti razburjenost. »Kadar | A |
tej družbi takorekoč brez druge polovice, ali | veselje | me je prešinjalo, ker sem videl srečne obraze | A |
ugane nade in dvome, trepet in srečo, strah in | veselje | sorodnega srca. Deklica je hipoma uganila misli | A |
vzdihnil brez sočutja, mašinalno. »Pusti očetu | veselje, | « se je oglasil Glad, ki je blizu mize drgnil | A |
vremensko izpremembo. Ni mogoče povedati, kako | veselje | nas je prešinilo, ko smo imeli za hrbtom tesne | A |
snažne, zračne obokane hleve. Čržu je sijalo | veselje | na obrazu, ko se je ogledoval.Tudi Čajž je kimal | A |
kadar pa zdravo lije, žarnice zažare, da je | veselje. | No, niso te stvari poglavitne, le razodevajo | A |
slep, uboga žrtev! ‒ Vsi so obvezani in jih je | veselje | gledati, fant pa je vlak in jih vozi »š-š-š | A |
se je koj naučila reči ata in mama in silno | veselje | je zavladalo pri Menartovih. Gospa Muhičeva | A |
Kako pozorno je znal poslušati, da je bilo | veselje | mu pripovedovati.‒ Pa mu je pravila kaj malega | A |
Bog mu daj zdravje! Vsak človek ima pač svoje | veselje, | ta to, oni ono.No, in Antona Rebulo veselijo | A |
Haha! ‒Mladi mož mi je bil v veliko | veselje. | Toda mudilo se mi je. | A |
je cikal na zasmeh, zato je gospo Ano nehalo | veselje | pripovedovati in rajši je prepustila besedo | A |
rada vedela, kateri rogač ima tako peklensko | veselje, | o mojem dekletu razdirati take čenče, rada bi | A |
veselja pomaži nanj, pa bo dišal kakor potica! | Veselje | lajša vsakdanjo skrb, da je upanje in pogum | A |
Le delaj tako naprej, vešalom ne uideš! Lepo | veselje | napravljaš staršem.Trudila sva se in varčevala | A |
Jaz bom tudi vrtnaril,« je vzkliknil Milan in | veselje | mu je žarelo iz oči. »Boš,« je rekel oče, »da | A |
nekateri: »Živio Primož Trubar!«, in je bilo | veselje | gledati zavedni naš narod. Pa se je zgodilo | A |
povest naj je vesela? Tužno, pretužno je to | veselje! | Tfej! | A |
in pregrizel in se ti bo pocedil gnoj, da bo | veselje! | In obliž iz čebelnega voska, smole in sala je | A |
silim se seveda ne. Ali zdi se mi, da bi imel | veselje | za to reč in je vratar Socialne banke pravi | A |
gledališču, če nudijo nekaj drugega kakor dan, namreč | veselje, | sijaj, čudeže in nazadnje še to, da ljubezen | A |
davi bridka skrb o bodočnosti naroda, jemlje mu | veselje | za kulturno delo, strahoma se vprašuje, kaj | A |
Na vsak način naj prestopi, privoščite mu to | veselje! | Veste, ko bo sit, bo pa zopet nazaj prestopil | A |
bratstvo: njegov liter je naš liter, njegovo | veselje | naše veselje ‒ mislili smo si, on že ve zakaj | A |
njegov liter je naš liter, njegovo veselje naše | veselje | ‒ mislili smo si, on že ve zakaj, pa smo mu | A |
279 . / radost, biti več nego drugi, in Tiho | veselje, | biti brez kurjih očes!In Večerne rose, ki plešejo | A |
se lotil dela, zanimanje se mi je prevrglo v | veselje, | veselje v navdušenje.Ni minilo oseminštirideset | A |
dela, zanimanje se mi je prevrglo v veselje, | veselje | v navdušenje.Ni minilo oseminštirideset ur, | A |
Ančka pela veselo pesem. »Včeraj žalost, danes | veselje. | Oj, otroci!« | A |
čelo mu je bilo brez gube in ves obraz veliko | veselje. | Tudi Janez ni imel več klobuka po strani. | A |
Pomisli!« »In | veselje, | oče!Kdo je, ki bi mogel kaj oponesti vašim otrokom | A |
mogel kaj oponesti vašim otrokom? Ali ni to | veselje? | « »V božjih rokah so,« je rekel kajžar Anton | A |
škrabale po deskah, da je . /\ .. stran 6 . \/ bilo | veselje. | Hodile so na bero: po žir, po lešnike, po sladke | A |
otroci so radi posedali ob robu tolmuna. Veliko | veselje | so imeli zlasti z mladimi rackami.Prinašali | A |
srečanj z živalmi. Te vedre zgodbe naj so vam za | veselje, | pa tudi za pouk, da ne boste hodili po naravi | A |
slastne koline. Vsak mesec drugačno delo in | veselje. | Pri vsem tem kmečkem delu poprime tudi mladina | A |
da sem tam kak dan potepenil, je bilo moje | veselje | zvrhano.(Da boste umeli besedo »potepenil«, | A |
stopil h koritcu in jedel, jedel, da je bilo | veselje. | V gajbici po tleh je bila nasuta sipa. | A |
razkropile. Ko sem dorasel v študenta, mi je tudi | veselje | do naših gora naraslo.Po ves teden sem ostajal | A |
ozrl na nebo in se razveselil. Toliko je bilo | veselje, | da sem občutil udarce srca.Nobenega oblaka, | A |
nama je ves čas smejala in razodevala veliko | veselje. | Po žgancih, ki smo jih do zadnje drobtine poglodali | A |
Anžetovo srce se ni moglo prav vrasti za kmeta. Vse | veselje | mu je bila planina.Rajši kot koso je imel pastirsko | A |
nova odkritja umnosti, nova žalost in novo | veselje. | Tak je tok človeštva. | A |
nedelj najrajši tudi z igrami. Posebna igra in | veselje | sta bila na veliko noč s pirhi.Danes tega že | A |
celo samo prvi. Drugi dan je bila pot že kar za | veselje. | Nejc je Marjanico učil. | A |
je spoznal, da mu je grob zasul vse: grunt in | veselje | in življenje, vse.Umolknil je, se pogreznil | A |
občutil, da ga je tiščalo v srcu, da je vse | veselje | ubito, da so vsi upi pokopani.V lastni lepi | A |
čudili drugi. Na dnu srca pa je občutil kakor | veselje. | Sam si ni bil na jasnem, ali je vesel, da se | A |
sodniji.« »V župnišču, kajne?« je planil brat in | veselje | mu je žarelo z lič. »Kdo ti je pravil?« | A |
tako ji stoji k rokam vsako delo, da je le | veselje! | « Franca je na eno oko na pol zamižala in ga | A |
Matic še niti zavedal ni, da mu žari z lic | veselje, | dokler ni odprl vrat v hišo, naglo in krepko | A |
jih je odštel za voziček, in razmišljal, kako | veselje | bo zvečer: Lojza bo tlesknila z rokami in bo | A |
družbe ter odšel, ko se je začelo mračiti. Vse | veselje, | kakor se mu je rodilo v Ljubljani, je ugasnilo | A |
žalostna vest o predragih. Splošno pa je bilo | veselje, | da Jančar živi, ko ni imel v fari ne enega sovražnika | A |
dajmo,« je menila ženska previdno in skrila | veselje | in začudenje. »Seveda mu jo damo, če jo le hoče | A |
je ozrl, kot bi se prebudil iz dremavice, in | veselje | mu je prešinilo lice. »Ali na dopust?« je vprašal | A |
pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh licih | veselje | in brezskrbnost, kakor bi šli v goste.Zakaj | A |
široki poljani. O, drugačno bi bilo Iztokovo | veselje, | ko bi se sam, oborožen, takisto sešel s Hilbudijem | A |
njih licih je bilo vendàr veliko in ponosno | veselje | nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten, tako | A |
je klical, na njegovem obrazu je bilo veliko | veselje. | »Svarun, slavni starosta, tvoj rod ne umre, | A |
seboj jedil, sadja in pijače. Začelo se je | veselje, | ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno | A |
bobnečimi besedami mu je opisoval Bizanc in | veselje | v njem ter pravil, da ga v osmih dneh gotovo | A |
obžalovala neprevidnost, da je tako glasno izrazila | veselje | nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago. Sužnji | A |
gospoda. Trdno je upal, da mu napravi veliko | veselje, | pa ga je navdala njegova povest s skrbjo in | A |
skrivaj opazoval in občutil v srcu neizmerno | veselje. | Kar se okrene Teodora in pošepeta evnuhu Spiridionu | A |
gizdalinom ‒ prilegalo bizantinsko življenje, in | veselje | tistih, ki so si želeli boja in ropa v tujih | A |
se odpro, zasveti se zlat šlem, Grka prešine | veselje. | A za prvim šlemom se pojavi drugi, tretji. | A |
Spiridionove oči so se zasvetile pred njim. Veliko | veselje | je bilo na evnuhovem obrazu. »Gospod!« je spregovori | A |
in vražarice na pomoč kraljici. Ali njegovo | veselje, | ko je odprla oči in želela vode, je bilo kratko | A |
hitela čez griče, da bi naznanila prihod vojske. | Veselje | je ki pelo, ohripeli glasovi so udarjali v davorije | A |
jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na | veselje | vseh besov, na čast naših bogov in v slavo slovenskega | A |
umorim na slavo in korist rodu Hunov, na slast in | veselje | tvoji ljubezni.« Godec je vzel mošnjo z zlatniki | A |
tako izvirnostjo kakor ta trenutek. Njegovo | veselje | je kipelo do roba in, čez v pozno noč.Samo ena | A |
zapazil, da se je dvignilo v ležišču veliko | veselje. | Tolpa je bučala in se gnetla krog jezdeca, ki | A |
mu je govoril starec potoma, »pripravi se na | veselje, | da se ti ne zavrti v glavi.Čul boš skrivnosti | A |
jug, se snidemo, Na bogove, da bo tedaj naše | veselje | veliko!« Godec je zamahnil v slovo in odjezdil | A |
vaše svobode. Toda žalost se ti razsladi v | veselje, | ko zveš, kaj govori to pismo, ki se je grelo | A |
vzgoji nadobudne mladine, kaj?« »Ne vem, ampak | veselje | pa vendar čutim v srcu.« »Zato ste pa | A |
Homeopat, Kmetijstvo...« »To je moj svet, to je moje | veselje! | Mara, ne veš, kako je Brtancu pomagal akonit | A |
bila odšla s pošto - in popoldne bi bilo doma | veselje. | »Zakaj nisem?« si je očitala. | A |
za pouk. Čutila je dobro, da je iskrenost in | veselje | zlagano, da bi najrajši prijela dečka za lase | A |
njen dvom upravičen ali je utemeljeno njeno | veselje. | Pust dan je bila tista novembrska nedelja | A |
to je moja socialna dolžnost in zaeno moje | veselje. | Zdravila resnično dam; res so nedolžna, ali včasih | A |
»Prav imaš,« je potrdila Minka. | Veselje | ji je gorelo iz oči. »Nekaj posebnega | A |
veselja in poguma, kakor še nikoli. Toda potem je | veselje | ginilo, pogum je upadal, ob vsakem šumu sem | A |
tisoče ljudi ob kruh! Druge tisoče pa ob lepo | veselje, | ker bi ne imeli ničesar brati.To pomisli najprej | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |