veselje (301-400)

ljudje na smodišču prav takrat, ko je bil dobil	veselje	do učenja, kako je postal trgovski pomočnik	A
in bedi je vsak dolžan. O, da vidiš, kakšno	veselje	si nam napravil, ko si me zopet sprejel k delu	A
blagonaklonjen gospodar in zaščitnik. Neko otroško	veselje	ga je navdajalo na povratni poti. Glava in srce	A
študije v seminarske šole v Karlovcih. Moje	veselje	do popovstva se je nekoliko ohladilo pri misli	A
človeka ne najdeš med njimi. To je njih nedolžno	veselje.	So li moralne vaše zabave?	A
je pozdravil v imenu vsega zbora in izrazil	veselje,	da je prišel tako odličen človek v njih družbo	A
narodnost, globokočutnost za modernega sužnja,	veselje	do dela.Treba priti z njim na jasno!’	A
pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo	veselje.	Potem si je prižgal svalčico; mahoma jo je obrnil	A
jezih. »Hvala Bogu,« je rekel gozdar ter hlinil	veselje,	»hvala Bogu, da ste prišli in bodete sami jedli	A
je tem več knjig. Občudovanja vredno je bilo	veselje,	ki ga je navdajalo do tega knjižnega zaklada	A
prismuknil. »In žgolita vsak sebi na slavo in	veselje.	« »A ne živi slavec od petja, ne žaba	A
ženjice prepevajo ob večerni zarji; delo jim je	veselje	in sreča.Lazar je pokazal, da ne pripada onim	A
na svetu urejeno, da nas vse utrudi; predolgo	veselje	nam je neznosno in tako tudi predolga žalost	A
vzkliknil Pipan in se nagnil k oknu. Osvojilo ga je	veselje	in v glasu je bila čuti razburjenost. »Kadar	A
tej družbi takorekoč brez druge polovice, ali	veselje	me je prešinjalo, ker sem videl srečne obraze	A
ugane nade in dvome, trepet in srečo, strah in	veselje	sorodnega srca. Deklica je hipoma uganila misli	A
vzdihnil brez sočutja, mašinalno. »Pusti očetu	veselje,	« se je oglasil Glad, ki je blizu mize drgnil	A
vremensko izpremembo. Ni mogoče povedati, kako	veselje	nas je prešinilo, ko smo imeli za hrbtom tesne	A
snažne, zračne obokane hleve. Čržu je sijalo	veselje	na obrazu, ko se je ogledoval.Tudi Čajž je kimal	A
kadar pa zdravo lije, žarnice zažare, da je	veselje.	No, niso te stvari poglavitne, le razodevajo	A
slep, uboga žrtev! ‒ Vsi so obvezani in jih je	veselje	gledati, fant pa je vlak in jih vozi »š-š-š	A
se je koj naučila reči ata in mama in silno	veselje	je zavladalo pri Menartovih. Gospa Muhičeva	A
Kako pozorno je znal poslušati, da je bilo	veselje	mu pripovedovati.‒ Pa mu je pravila kaj malega	A
Bog mu daj zdravje! Vsak človek ima pač svoje	veselje,	ta to, oni ono.No, in Antona Rebulo veselijo	A
Haha! ‒Mladi mož mi je bil v veliko	veselje.	Toda mudilo se mi je.	A
je cikal na zasmeh, zato je gospo Ano nehalo	veselje	pripovedovati in rajši je prepustila besedo	A
rada vedela, kateri rogač ima tako peklensko	veselje,	o mojem dekletu razdirati take čenče, rada bi	A
veselja pomaži nanj, pa bo dišal kakor potica!	Veselje	lajša vsakdanjo skrb, da je upanje in pogum	A
Le delaj tako naprej, vešalom ne uideš! Lepo	veselje	napravljaš staršem.Trudila sva se in varčevala	A
Jaz bom tudi vrtnaril,« je vzkliknil Milan in	veselje	mu je žarelo iz oči. »Boš,« je rekel oče, »da	A
nekateri: »Živio Primož Trubar!«, in je bilo	veselje	gledati zavedni naš narod. Pa se je zgodilo	A
povest naj je vesela? Tužno, pretužno je to	veselje!	Tfej!	A
in pregrizel in se ti bo pocedil gnoj, da bo	veselje!	In obliž iz čebelnega voska, smole in sala je	A
silim se seveda ne. Ali zdi se mi, da bi imel	veselje	za to reč in je vratar Socialne banke pravi	A
gledališču, če nudijo nekaj drugega kakor dan, namreč	veselje,	sijaj, čudeže in nazadnje še to, da ljubezen	A
davi bridka skrb o bodočnosti naroda, jemlje mu	veselje	za kulturno delo, strahoma se vprašuje, kaj	A
Na vsak način naj prestopi, privoščite mu to	veselje!	Veste, ko bo sit, bo pa zopet nazaj prestopil	A
bratstvo: njegov liter je naš liter, njegovo	veselje	naše veselje ‒ mislili smo si, on že ve zakaj	A
njegov liter je naš liter, njegovo veselje naše	veselje	‒ mislili smo si, on že ve zakaj, pa smo mu	A
279 . / radost, biti več nego drugi, in Tiho	veselje,	biti brez kurjih očes!In Večerne rose, ki plešejo	A
se lotil dela, zanimanje se mi je prevrglo v	veselje,	veselje v navdušenje.Ni minilo oseminštirideset	A
dela, zanimanje se mi je prevrglo v veselje,	veselje	v navdušenje.Ni minilo oseminštirideset ur,	A
Ančka pela veselo pesem. »Včeraj žalost, danes	veselje.	Oj, otroci!«	A
čelo mu je bilo brez gube in ves obraz veliko	veselje.	Tudi Janez ni imel več klobuka po strani.	A
Pomisli!« »In	veselje,	oče!Kdo je, ki bi mogel kaj oponesti vašim otrokom	A
mogel kaj oponesti vašim otrokom? Ali ni to	veselje?	« »V božjih rokah so,« je rekel kajžar Anton	A
škrabale po deskah, da je . /\ .. stran 6 . \/ bilo	veselje.	Hodile so na bero: po žir, po lešnike, po sladke	A
otroci so radi posedali ob robu tolmuna. Veliko	veselje	so imeli zlasti z mladimi rackami.Prinašali	A
srečanj z živalmi. Te vedre zgodbe naj so vam za	veselje,	pa tudi za pouk, da ne boste hodili po naravi	A
slastne koline. Vsak mesec drugačno delo in	veselje.	Pri vsem tem kmečkem delu poprime tudi mladina	A
da sem tam kak dan potepenil, je bilo moje	veselje	zvrhano.(Da boste umeli besedo »potepenil«,	A
stopil h koritcu in jedel, jedel, da je bilo	veselje.	V gajbici po tleh je bila nasuta sipa.	A
razkropile. Ko sem dorasel v študenta, mi je tudi	veselje	do naših gora naraslo.Po ves teden sem ostajal	A
ozrl na nebo in se razveselil. Toliko je bilo	veselje,	da sem občutil udarce srca.Nobenega oblaka,	A
nama je ves čas smejala in razodevala veliko	veselje.	Po žgancih, ki smo jih do zadnje drobtine poglodali	A
Anžetovo srce se ni moglo prav vrasti za kmeta. Vse	veselje	mu je bila planina.Rajši kot koso je imel pastirsko	A
nova odkritja umnosti, nova žalost in novo	veselje.	Tak je tok človeštva.	A
nedelj najrajši tudi z igrami. Posebna igra in	veselje	sta bila na veliko noč s pirhi.Danes tega že	A
celo samo prvi. Drugi dan je bila pot že kar za	veselje.	Nejc je Marjanico učil.	A
je spoznal, da mu je grob zasul vse: grunt in	veselje	in življenje, vse.Umolknil je, se pogreznil	A
občutil, da ga je tiščalo v srcu, da je vse	veselje	ubito, da so vsi upi pokopani.V lastni lepi	A
čudili drugi. Na dnu srca pa je občutil kakor	veselje.	Sam si ni bil na jasnem, ali je vesel, da se	A
sodniji.« »V župnišču, kajne?« je planil brat in	veselje	mu je žarelo z lič. »Kdo ti je pravil?«	A
tako ji stoji k rokam vsako delo, da je le	veselje!	« Franca je na eno oko na pol zamižala in ga	A
Matic še niti zavedal ni, da mu žari z lic	veselje,	dokler ni odprl vrat v hišo, naglo in krepko	A
jih je odštel za voziček, in razmišljal, kako	veselje	bo zvečer: Lojza bo tlesknila z rokami in bo	A
družbe ter odšel, ko se je začelo mračiti. Vse	veselje,	kakor se mu je rodilo v Ljubljani, je ugasnilo	A
žalostna vest o predragih. Splošno pa je bilo	veselje,	da Jančar živi, ko ni imel v fari ne enega sovražnika	A
dajmo,« je menila ženska previdno in skrila	veselje	in začudenje. »Seveda mu jo damo, če jo le hoče	A
je ozrl, kot bi se prebudil iz dremavice, in	veselje	mu je prešinilo lice. »Ali na dopust?« je vprašal	A
pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh licih	veselje	in brezskrbnost, kakor bi šli v goste.Zakaj	A
široki poljani. O, drugačno bi bilo Iztokovo	veselje,	ko bi se sam, oborožen, takisto sešel s Hilbudijem	A
njih licih je bilo vendàr veliko in ponosno	veselje	nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten, tako	A
je klical, na njegovem obrazu je bilo veliko	veselje.	»Svarun, slavni starosta, tvoj rod ne umre,	A
seboj jedil, sadja in pijače. Začelo se je	veselje,	ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno	A
bobnečimi besedami mu je opisoval Bizanc in	veselje	v njem ter pravil, da ga v osmih dneh gotovo	A
obžalovala neprevidnost, da je tako glasno izrazila	veselje	nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago. Sužnji	A
gospoda. Trdno je upal, da mu napravi veliko	veselje,	pa ga je navdala njegova povest s skrbjo in	A
skrivaj opazoval in občutil v srcu neizmerno	veselje.	Kar se okrene Teodora in pošepeta evnuhu Spiridionu	A
gizdalinom ‒ prilegalo bizantinsko življenje, in	veselje	tistih, ki so si želeli boja in ropa v tujih	A
se odpro, zasveti se zlat šlem, Grka prešine	veselje.	A za prvim šlemom se pojavi drugi, tretji.	A
Spiridionove oči so se zasvetile pred njim. Veliko	veselje	je bilo na evnuhovem obrazu. »Gospod!« je spregovori	A
in vražarice na pomoč kraljici. Ali njegovo	veselje,	ko je odprla oči in želela vode, je bilo kratko	A
hitela čez griče, da bi naznanila prihod vojske.	Veselje	je ki pelo, ohripeli glasovi so udarjali v davorije	A
jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na	veselje	vseh besov, na čast naših bogov in v slavo slovenskega	A
umorim na slavo in korist rodu Hunov, na slast in	veselje	tvoji ljubezni.« Godec je vzel mošnjo z zlatniki	A
tako izvirnostjo kakor ta trenutek. Njegovo	veselje	je kipelo do roba in, čez v pozno noč.Samo ena	A
zapazil, da se je dvignilo v ležišču veliko	veselje.	Tolpa je bučala in se gnetla krog jezdeca, ki	A
mu je govoril starec potoma, »pripravi se na	veselje,	da se ti ne zavrti v glavi.Čul boš skrivnosti	A
jug, se snidemo, Na bogove, da bo tedaj naše	veselje	veliko!« Godec je zamahnil v slovo in odjezdil	A
vaše svobode. Toda žalost se ti razsladi v	veselje,	ko zveš, kaj govori to pismo, ki se je grelo	A
vzgoji nadobudne mladine, kaj?« »Ne vem, ampak	veselje	pa vendar čutim v srcu.« »Zato ste pa	A
Homeopat, Kmetijstvo...« »To je moj svet, to je moje	veselje!	Mara, ne veš, kako je Brtancu pomagal akonit	A
bila odšla s pošto - in popoldne bi bilo doma	veselje.	»Zakaj nisem?« si je očitala.	A
za pouk. Čutila je dobro, da je iskrenost in	veselje	zlagano, da bi najrajši prijela dečka za lase	A
njen dvom upravičen ali je utemeljeno njeno	veselje.	Pust dan je bila tista novembrska nedelja	A
to je moja socialna dolžnost in zaeno moje	veselje.	Zdravila resnično dam; res so nedolžna, ali včasih	A
»Prav imaš,« je potrdila Minka.	Veselje	ji je gorelo iz oči. »Nekaj posebnega	A
veselja in poguma, kakor še nikoli. Toda potem je	veselje	ginilo, pogum je upadal, ob vsakem šumu sem	A
tisoče ljudi ob kruh! Druge tisoče pa ob lepo	veselje,	ker bi ne imeli ničesar brati.To pomisli najprej	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani