nova beseda iz Slovenije

veselje (301-400)


ljudje na smodišču prav takrat, ko je bil dobil      veselje      do učenja, kako je postal trgovski pomočnik  A
in bedi je vsak dolžan. O, da vidiš, kakšno      veselje      si nam napravil, ko si me zopet sprejel k delu  A
blagonaklonjen gospodar in zaščitnik. Neko otroško      veselje      ga je navdajalo na povratni poti. Glava in srce  A
študije v seminarske šole v Karlovcih. Moje      veselje      do popovstva se je nekoliko ohladilo pri misli  A
človeka ne najdeš med njimi. To je njih nedolžno      veselje.      So li moralne vaše zabave?  A
je pozdravil v imenu vsega zbora in izrazil      veselje,      da je prišel tako odličen človek v njih družbo  A
narodnost, globokočutnost za modernega sužnja,      veselje      do dela.Treba priti z njim na jasno!’   A
pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo      veselje.      Potem si je prižgal svalčico; mahoma jo je obrnil  A
jezih. »Hvala Bogu,« je rekel gozdar ter hlinil      veselje,      »hvala Bogu, da ste prišli in bodete sami jedli  A
je tem več knjig. Občudovanja vredno je bilo      veselje,      ki ga je navdajalo do tega knjižnega zaklada  A
prismuknil. »In žgolita vsak sebi na slavo in      veselje.     « »A ne živi slavec od petja, ne žaba  A
ženjice prepevajo ob večerni zarji; delo jim je      veselje      in sreča.Lazar je pokazal, da ne pripada onim  A
na svetu urejeno, da nas vse utrudi; predolgo      veselje      nam je neznosno in tako tudi predolga žalost  A
vzkliknil Pipan in se nagnil k oknu. Osvojilo ga je      veselje      in v glasu je bila čuti razburjenost. »Kadar  A
tej družbi takorekoč brez druge polovice, ali      veselje      me je prešinjalo, ker sem videl srečne obraze  A
ugane nade in dvome, trepet in srečo, strah in      veselje      sorodnega srca. Deklica je hipoma uganila misli  A
vzdihnil brez sočutja, mašinalno. »Pusti očetu      veselje,     « se je oglasil Glad, ki je blizu mize drgnil  A
vremensko izpremembo. Ni mogoče povedati, kako      veselje      nas je prešinilo, ko smo imeli za hrbtom tesne  A
snažne, zračne obokane hleve. Čržu je sijalo      veselje      na obrazu, ko se je ogledoval.Tudi Čajž je kimal  A
kadar pa zdravo lije, žarnice zažare, da je      veselje.      No, niso te stvari poglavitne, le razodevajo  A
slep, uboga žrtev! ‒ Vsi so obvezani in jih je      veselje      gledati, fant pa je vlak in jih vozi »š-š-š  A
se je koj naučila reči ata in mama in silno      veselje      je zavladalo pri Menartovih. Gospa Muhičeva  A
Kako pozorno je znal poslušati, da je bilo      veselje      mu pripovedovati.‒ Pa mu je pravila kaj malega  A
Bog mu daj zdravje! Vsak človek ima pač svoje      veselje,      ta to, oni ono.No, in Antona Rebulo veselijo  A
Haha! ‒Mladi mož mi je bil v veliko      veselje.     Toda mudilo se mi je.   A
je cikal na zasmeh, zato je gospo Ano nehalo      veselje      pripovedovati in rajši je prepustila besedo  A
rada vedela, kateri rogač ima tako peklensko      veselje,      o mojem dekletu razdirati take čenče, rada bi  A
veselja pomaži nanj, pa bo dišal kakor potica!      Veselje      lajša vsakdanjo skrb, da je upanje in pogum  A
Le delaj tako naprej, vešalom ne uideš! Lepo      veselje      napravljaš staršem.Trudila sva se in varčevala  A
Jaz bom tudi vrtnaril,« je vzkliknil Milan in      veselje      mu je žarelo iz oči. »Boš,« je rekel oče, »da  A
nekateri: »Živio Primož Trubar!«, in je bilo      veselje      gledati zavedni naš narod. Pa se je zgodilo  A
povest naj je vesela? Tužno, pretužno je to      veselje!      Tfej!   A
in pregrizel in se ti bo pocedil gnoj, da bo      veselje!      In obliž iz čebelnega voska, smole in sala je  A
silim se seveda ne. Ali zdi se mi, da bi imel      veselje      za to reč in je vratar Socialne banke pravi  A
gledališču, če nudijo nekaj drugega kakor dan, namreč      veselje,      sijaj, čudeže in nazadnje še to, da ljubezen  A
davi bridka skrb o bodočnosti naroda, jemlje mu      veselje      za kulturno delo, strahoma se vprašuje, kaj  A
Na vsak način naj prestopi, privoščite mu to      veselje!      Veste, ko bo sit, bo pa zopet nazaj prestopil  A
bratstvo: njegov liter je naš liter, njegovo      veselje      naše veselje ‒ mislili smo si, on že ve zakaj  A
njegov liter je naš liter, njegovo veselje naše      veselje      ‒ mislili smo si, on že ve zakaj, pa smo mu  A
279 . / radost, biti več nego drugi, in Tiho      veselje,      biti brez kurjih očes!In Večerne rose, ki plešejo  A
se lotil dela, zanimanje se mi je prevrglo v      veselje,      veselje v navdušenje.Ni minilo oseminštirideset  A
dela, zanimanje se mi je prevrglo v veselje,      veselje      v navdušenje.Ni minilo oseminštirideset ur,  A
Ančka pela veselo pesem. »Včeraj žalost, danes      veselje.     Oj, otroci!«   A
čelo mu je bilo brez gube in ves obraz veliko      veselje.      Tudi Janez ni imel več klobuka po strani.   A
Pomisli!« »In      veselje,      oče!Kdo je, ki bi mogel kaj oponesti vašim otrokom  A
mogel kaj oponesti vašim otrokom? Ali ni to      veselje?     « »V božjih rokah so,« je rekel kajžar Anton  A
škrabale po deskah, da je . /\ .. stran 6 . \/ bilo      veselje.     Hodile so na bero: po žir, po lešnike, po sladke  A
otroci so radi posedali ob robu tolmuna. Veliko      veselje      so imeli zlasti z mladimi rackami.Prinašali  A
srečanj z živalmi. Te vedre zgodbe naj so vam za      veselje,      pa tudi za pouk, da ne boste hodili po naravi  A
slastne koline. Vsak mesec drugačno delo in      veselje.      Pri vsem tem kmečkem delu poprime tudi mladina  A
da sem tam kak dan potepenil, je bilo moje      veselje      zvrhano.(Da boste umeli besedo »potepenil«,  A
stopil h koritcu in jedel, jedel, da je bilo      veselje.     V gajbici po tleh je bila nasuta sipa.  A
razkropile. Ko sem dorasel v študenta, mi je tudi      veselje      do naših gora naraslo.Po ves teden sem ostajal  A
ozrl na nebo in se razveselil. Toliko je bilo      veselje,      da sem občutil udarce srca.Nobenega oblaka,  A
nama je ves čas smejala in razodevala veliko      veselje.      Po žgancih, ki smo jih do zadnje drobtine poglodali  A
Anžetovo srce se ni moglo prav vrasti za kmeta. Vse      veselje      mu je bila planina.Rajši kot koso je imel pastirsko  A
nova odkritja umnosti, nova žalost in novo      veselje.     Tak je tok človeštva.   A
nedelj najrajši tudi z igrami. Posebna igra in      veselje      sta bila na veliko noč s pirhi.Danes tega že  A
celo samo prvi. Drugi dan je bila pot že kar za      veselje.      Nejc je Marjanico učil.   A
je spoznal, da mu je grob zasul vse: grunt in      veselje      in življenje, vse.Umolknil je, se pogreznil  A
občutil, da ga je tiščalo v srcu, da je vse      veselje      ubito, da so vsi upi pokopani.V lastni lepi  A
čudili drugi. Na dnu srca pa je občutil kakor      veselje.     Sam si ni bil na jasnem, ali je vesel, da se  A
sodniji.« »V župnišču, kajne?« je planil brat in      veselje      mu je žarelo z lič. »Kdo ti je pravil?«   A
tako ji stoji k rokam vsako delo, da je le      veselje!     « Franca je na eno oko na pol zamižala in ga  A
Matic še niti zavedal ni, da mu žari z lic      veselje,      dokler ni odprl vrat v hišo, naglo in krepko  A
jih je odštel za voziček, in razmišljal, kako      veselje      bo zvečer: Lojza bo tlesknila z rokami in bo  A
družbe ter odšel, ko se je začelo mračiti. Vse      veselje,      kakor se mu je rodilo v Ljubljani, je ugasnilo  A
žalostna vest o predragih. Splošno pa je bilo      veselje,      da Jančar živi, ko ni imel v fari ne enega sovražnika  A
dajmo,« je menila ženska previdno in skrila      veselje      in začudenje. »Seveda mu jo damo, če jo le hoče  A
je ozrl, kot bi se prebudil iz dremavice, in      veselje      mu je prešinilo lice. »Ali na dopust?« je vprašal  A
pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh licih      veselje      in brezskrbnost, kakor bi šli v goste.Zakaj  A
široki poljani. O, drugačno bi bilo Iztokovo      veselje,      ko bi se sam, oborožen, takisto sešel s Hilbudijem  A
njih licih je bilo vendàr veliko in ponosno      veselje      nad zmago. Samo Svarun je bil žalosten, tako  A
je klical, na njegovem obrazu je bilo veliko      veselje.      »Svarun, slavni starosta, tvoj rod ne umre,  A
seboj jedil, sadja in pijače. Začelo se je      veselje,      ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno  A
bobnečimi besedami mu je opisoval Bizanc in      veselje      v njem ter pravil, da ga v osmih dneh gotovo  A
obžalovala neprevidnost, da je tako glasno izrazila      veselje      nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago. Sužnji  A
gospoda. Trdno je upal, da mu napravi veliko      veselje,      pa ga je navdala njegova povest s skrbjo in  A
skrivaj opazoval in občutil v srcu neizmerno      veselje.      Kar se okrene Teodora in pošepeta evnuhu Spiridionu  A
gizdalinom ‒ prilegalo bizantinsko življenje, in      veselje      tistih, ki so si želeli boja in ropa v tujih  A
se odpro, zasveti se zlat šlem, Grka prešine      veselje.      A za prvim šlemom se pojavi drugi, tretji.  A
Spiridionove oči so se zasvetile pred njim. Veliko      veselje      je bilo na evnuhovem obrazu. »Gospod!« je spregovori  A
in vražarice na pomoč kraljici. Ali njegovo      veselje,      ko je odprla oči in želela vode, je bilo kratko  A
hitela čez griče, da bi naznanila prihod vojske.      Veselje      je ki pelo, ohripeli glasovi so udarjali v davorije  A
jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na      veselje      vseh besov, na čast naših bogov in v slavo slovenskega  A
umorim na slavo in korist rodu Hunov, na slast in      veselje      tvoji ljubezni.« Godec je vzel mošnjo z zlatniki  A
tako izvirnostjo kakor ta trenutek. Njegovo      veselje      je kipelo do roba in, čez v pozno noč.Samo ena  A
zapazil, da se je dvignilo v ležišču veliko      veselje.     Tolpa je bučala in se gnetla krog jezdeca, ki  A
mu je govoril starec potoma, »pripravi se na      veselje,      da se ti ne zavrti v glavi.Čul boš skrivnosti  A
jug, se snidemo, Na bogove, da bo tedaj naše      veselje      veliko!« Godec je zamahnil v slovo in odjezdil  A
vaše svobode. Toda žalost se ti razsladi v      veselje,      ko zveš, kaj govori to pismo, ki se je grelo  A
vzgoji nadobudne mladine, kaj?« »Ne vem, ampak      veselje      pa vendar čutim v srcu.« »Zato ste pa  A
Homeopat, Kmetijstvo...« »To je moj svet, to je moje      veselje!     Mara, ne veš, kako je Brtancu pomagal akonit  A
bila odšla s pošto - in popoldne bi bilo doma      veselje.      »Zakaj nisem?« si je očitala.   A
za pouk. Čutila je dobro, da je iskrenost in      veselje      zlagano, da bi najrajši prijela dečka za lase  A
njen dvom upravičen ali je utemeljeno njeno      veselje.      Pust dan je bila tista novembrska nedelja  A
to je moja socialna dolžnost in zaeno moje      veselje.     Zdravila resnično dam; res so nedolžna, ali včasih  A
»Prav imaš,« je potrdila Minka.      Veselje      ji je gorelo iz oči. »Nekaj posebnega  A
veselja in poguma, kakor še nikoli. Toda potem je      veselje      ginilo, pogum je upadal, ob vsakem šumu sem  A
tisoče ljudi ob kruh! Druge tisoče pa ob lepo      veselje,      ker bi ne imeli ničesar brati.To pomisli najprej  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA