vedno (701-800)

civilno obleko, ki je, kakršnakoli že je, še	vedno	boljša od vsake uniforme!Na štabu v Novem mestu	A
federalcev ni bilo. Očitno so mislili, da je vrh še	vedno	v njihovih rokah, in ga niti niso poskusili	A
da je z vso težo telebnil na hrbet. Pred še	vedno	zaprtimi očmi se mu je boleče zabliskalo.To	A
priletela, je zamomljal turobno v brado, še	vedno	ležeč na prašnih tleh, so že tukaj! »Vsi so	A
je spet pogledal tankista, ki je kot nor še	vedno	vrtel belo zastavo. »Ja, pejva,« se je naenkrat	A
kakšnega razloga mel dlani. Od vojaka, ki je še	vedno	zavzeto vihral belo zastavo, znamenje vdaje	A
nedogled, saj mu niso prizadejali opazne škode, še	vedno	je imel pod orožjem skoraj osemdeset vojakov	A
hipu potonil v težak sen. Stražar je bil še	vedno	užaljen... V hrib so s težavo sopihali	A
se pa nadvse skrbno izogibali teme, ki je še	vedno	burila duhove.O junaštvih niso hoteli poslušati	A
posmehujejo - eksekucijska četa je imela hrbet	vedno	obrnjen proti soncu, da jih bleščanje ne bi	A
krčevito, mora ga nežno vleči, enakomerno.	Vedno	moraš streljati v devetko, desetka pade, če	A
Kaj bo rekla zgodovina? Lagala bo kot	vedno,	kurba!In kaj bom pripovedoval prihodnjim rodovom	A
zato si njihove zasluge prilastijo živi! Še	vedno	miže je s prosto roko snel bananski nabojnik	A
»Ah, pusti!« odvrača Juri. »Kaj bi	vedno	cvilil!Pojdiva rajši na sonce, ker je tak lep	A
ne bila obesila na levo stran, kamor je bila	vedno	obrnjena nje gova pipa.Živel je Rožanec kakor	A
prodajat. Za živež mu ni šlo trdo, tožil je pa	vedno	in vzdihoval o slabih časih, po vsem nasproten	A
vzdihoval o slabih časih, po vsem nasproten	vedno	veselemu Premcu, ki vendar marsikdaj ni imel	A
siten. Toda to nič ne dé, prijatelja sva še	vedno.	‒ Kako sva se včasih rada imela!	A
Pogledal nisem nič nazaj, zdelo se mi pa je, da je	vedno	na moji strani.Vroče mi je bilo, da sem bil	A
koderkoli sem hodil in kamorkoli sem se obrnil,	vedno	so gledale vame, kakor tisti svetnik v desnem	A
pri štacunarju, in dobil se je denar, ki se	vedno	potrebuje.Tako odkritosrčno se je veselil Premec	A
neprijetni spomini. Človek pač nikjer ni sam;	vedno	ga spremljajo misli kot zveste tovarišice, neprijetne	A
zmešal sled kakšnemu vohunu, ni prenočeval Juri	vedno	pri Premcu, ampak si je izbral kdaj pa kdaj	A
ve, če boš še mogel to storiti. Žandarji še	vedno	okrog lazijo, in če te dobijo, kdo mi bo povrnil	A
Zdavnaj je že odzvonilo, a rejeni klobučar še	vedno	našteva svetnike in svetnice, kakršnih Juri	A
da bi skočil v dedca in mu premestil kosti; a	vedno	bliže prihajata dva bajoneta. »Vzemi; če ne	A
hitreje je hodil, tem češče se oziral nazaj, zakaj	vedno	se mu je zdelo, da hiti kdo za njim.A megla	A
Zanesljivejša pa so ušesa ponoči.	Vedno	glasneje so se slišali in vedno bolj se bližali	A
ušesa ponoči. Vedno glasneje so se slišali in	vedno	bolj se bližali koraki hitrih nog.Temu človeku	A
zakaj zvečer tudi on katero reče, ne da bi	vedno	poslušal.In zlato jedro je, kar on pove, ker	A
Trdo sta že spala njegova tovariša, ko je on še	vedno	premišljeval in skušal zagovarjati svoje ravnanje	A
pregrda mu je cesta; goro in dol pokriva sneg, ki	vedno	še naletava. Dolgočasna je taka noč, če te zasači	A
obiskal Juri, in prigovarjali so mu večkrat, naj	vedno	pri njih ostane, in on je tudi že premišljeval	A
pozdravlja Pečarjeva hči Šimenovko. »Vi ste pa	vedno	tako pridni.Nekaj kolin vam pošiljajo naši.	A
gospodinja Neža, in čisto materine čudi edini otrok,	vedno	vesela Rozalka.Ko je bil Juri prvi večer v tej	A
grla ničemurnega pohajkovanja. Od mladih nog	vedno	k dobremu napeljevan, je bil ohranil še krepostno	A
drugih zdravil zoper vsako bolezen se pri njem	vedno	dobi.‒ Kar on mežnari, tudi še ni kupil kadila	A
radi imeli; jaz pa nič, zato ker se je pošast	vedno	vame zaganjala in vpila, kadar sem bil pri gospodu	A
kako je pust ta Štefan, mati!« je tožila. »	Vedno	sili v človeka in tako neslano govori!« »Pa	A
zapoje petelin.« Mladi družbi se je zdela pot	vedno	kratka; Juri pa jo je še drugače obračal: nabiral	A
blagu, niti zavidala sreče sosedu. Živela sta	vedno	složno in se podpirala drug drugega v vseh rečeh	A
sosedove stvari. Tako je imel Juri tudi pri Šimenu	vedno	kaj dela. Anica bi bila neizrečeno rada imela	A
pristavil, »pameten bodi in priden, kakor si bil	vedno,	pa se ti bo še dobro godilo!« Štefan, ki je	A
Ker sta ga radi imeli obe družini, je skušal	vedno	obema ustrezati; a da bi se za katero deklico	A
Juriju je bilo pa vse to velika sitnost.	Vedno	so mu šle po glavi Matijeve besede o Šimenovih	A
kadar je začel govoriti o ženitvi, in to mu je	vedno	in vedno prihajalo na jezik, je njej zastajala	A
začel govoriti o ženitvi, in to mu je vedno in	vedno	prihajalo na jezik, je njej zastajala beseda	A
Toda nikar se ne jezi! Jeza ti škoduje; zato si	vedno	bolan.« »Kaj imate vedno ta bolan pa bolan!	A
ti škoduje; zato si vedno bolan.« »Kaj imate	vedno	ta bolan pa bolan!« se je hudoval Štefan.»Neprenehom	A
odločno govorjenje in moško vedenje je Štefan	vedno	občudoval, ga je znal najbolj potolažiti in	A
prijetne sanje. Dolgo ni mogel Juri zaspati in	vedno	si je ponavljal čudni dogodek. Ko se pa drugi	A
Šimenovi božične praznike, ker je bila pot še	vedno	zaprta.Ko pa je prišel predpustni čas, so obšle	A
objela in prosila, naj ne bo huda, saj jo bo	vedno	poslušala. »Jaz te ne bom silila nikamor,« je	A
imela mnogo priložnosti govoriti med seboj;	vedno	je bila mati za hrbtom. Leto je minilo, odkar	A
tatica je pobrala pete. Lajanje je postajalo	vedno	srditejše, in tudi ovce v hlevu so začele beketati	A
je škoda!« je dejal Štefan. Pečarka pa je še	vedno	strmela, ker si ni mogla razložiti, da bi bil	A
Mihu, in to mu zopet ni bilo prav. »Ah, če bom	vedno	v postelji, zbolim še zares,« je dejal četrti	A
hudo. Nič me ne boli nikjer; samo slab sem, ker	vedno	doma tičim v postelji.Pa dokler so večeri hladni	A
je dejala Rozalka. Štefanu pa je prihajalo	vedno	huje in huje. »Zdaj sem pa že čisto zdrav in	A
‒ Pisanja ni še	vedno	nič.«Miha je zmignil z rameni, in oba sta molčala	A
»Ti pa meni nič,« ga zavrne ona. »	Vedno	se režiš kakor razsušen sod.« »Zato grem pa	A
mladi Primož z ženo na goro, in daleč so se	vedno	spremljali proti domu. Na Strmi peči se tudi	A
pogovarjal, in vrstniki so bili vsi stari, on pa še	vedno	mlad.V vinu je topil svojo žalost in v krčmo	A
»Judež? Ko me je pa	vedno	izdajal in ni bil nikoli zanesljiv. Če sem le	A
hvalil, ker ga vsi poznate. Od zore do mraka	vedno	pri delu.Ali ga slišiš, kako žaga in struži	A
bi bila njegova žena! Jaz in Tone te bova pa	vedno	rada imela, in če nama vse lonce pobiješ.«	A
moral paziti, da je ne pohodi, ker mu je bila	vedno	pod nogami in ga vedno motila s svojim čebljanjem	A
pohodi, ker mu je bila vedno pod nogami in ga	vedno	motila s svojim čebljanjem in popraševanjem	A
visoke? Toliko vem, Jerica, da jih boš v cerkvi	vedno	iz klopi ven kazala, in vsem fantom bodo všeč	A
sit.« »Jaz ga tudi ne morem, ker mi ga doma	vedno	za zgled stavijo.Kako pa tudi on in njegov stari	A
Mani se je razjasnilo lice. »O saj mi tudi	vedno	nagaja z njim,« je dejala ponosna in hkrati	A
prav zadovoljen bi bil, če bi mu ne prihajalo	vedno	na misel, kakšnega ženina si je izbrala reva	A
bila počasnejša; vse tri pa polne skrivnosti.	Vedno	so si kimale, se nasmihale in presojale in precenjevale	A
ognja kupujejo,« je dejal Bric. »Bric, ti veš	vedno	katero za kratek čas.« »Da vam življenje malo	A
še za strojbo ne bo.« »Bric, ti me hočeš še	vedno	sukati, ker si bil pri vojakih moj šarž.Ampak	A
potreboval. Pozdravljal ni nič, pač pa se je	vedno	jezil na psa, na Judeža, ki ni znal svojih čustev	A
In kaj je storil on Jerici? Ali ni bil	vedno	prijazen?Ali ji ni donašal daril?	A
hinavka! Kako se mi je lizala in koliko vedela	vedno	povedati o Gašperju!Mene je dražila, nase je	A
torej prebirala!« »Ali misliš ti, da bo pri nas	vedno	tako, kakor je zdaj? Kadar dorastejo otroci	A
živo sporekla zaradi psa! Ampak Tone je bil	vedno	moder, ponoči vedno doma.Gašper!	A
psa! Ampak Tone je bil vedno moder, ponoči	vedno	doma.Gašper!	A
žene zaradi take malenkosti. »Fantje se bodo	vedno	pobijali.Saj se še gospoda tepe.	A
jeziti. Ponoči, kadar ni mogel spati, pa so ga	vedno	še napadale razdražene misli, in preobčutljiva	A
druge. . / . / stran 71 . / Brat je bil še	vedno	v zaporu, in oče je pešal in hiral od skrbi	A
bratca in potlej še dve sestrici. Botra sta bila	vedno	Tone in Mana. Bricu se je množila rodbina.Tonetu	A
mnogobrojna, in en par Rožmanovih čevljev je imel Bric	vedno	v delu; zdaj je bilo treba kaj podplatiti, zdaj	A
Takšna prijatelja!	Vedno	sta se skupaj tepla ali bila skupaj tepena.	A
postelji svoje hčerke, ki ni mogla zaspati in je	vedno	popraševala, kje je oče in zakaj je bil hud	A
kje je oče in zakaj je bil hud; saj bo ona	vedno	pridna, se ne bo nikoli jokala, nič pobila in	A
mu je bilo, da je ni videl. Kaj ga draži ona	vedno	s tem Mihom?Kaj ga gleda tako čudno?	A
razgovor, ga je sprožil sam, češ da mu je še	vedno	hudo za rajnim Mihom. »V Stegnah so ga ubili	A
ki se je bil od Toneta poslovil, do vasi, in	vedno	ji je še kaj v glavo padlo. »O zakonih ni tako	A
tolikanj trudi ves ljubi dan, in to naj ima	vedno	pred očmi, da je za vsak zakonski prepir treba	A
zamišljen in Jerica oplašena, ker sta videla mater	vedno	žalostno.Tej pa so plavale mučne misli po temni	A
da je bila le mama pri njima, mama je bila	vedno	doma. »Mi molimo zmeraj,« se je obrnila nekoč	A
živino; a preden je priklel kak mešetar, se je	vedno	zgubil. Potem so šli v krčmo pit in zabavljat	A
hiše? Zakaj prve besede po zameri ne stečejo	vedno	lahko z jezika; večkrat je treba priprege.Tolažila	A
govôri tako!« je prosil Tone. »Jaz sem te imel	vedno	rad in te imam še.Kar je bilo, to je prešlo	A
Tone!« se je bridko nasmehnila ona. »Ti si bil	vedno	dober in tudi zdaj me nočeš žaliti. Bog ti povrni	A
se dali tako razno vrstno porabiti. Tone je	vedno	potrpežljivo odgovarjal, vse lepo razložil in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani