nova beseda iz Slovenije

vedno (1.001-1.100)


kakor ponevedoma. »Kaj že imate, sitnica, da me      vedno      nadlegujete!« se je jezil polglasno. »Po kaj  A
Potem ji je pravil, da Petacijeva Kornelija še      vedno      žaluje in vzdihuje v hiši grofove ljubljenke  A
na misel vazal njegovega brata, Viljem, ki še      vedno      čaka mirnejših časov, da se vrne na svojo domačijo  A
in si je kot zgodovinar štel v dolžnost, da      vedno      zagovarja resnico, jih je včasih prav zelo ošteval  A
predsednika so ga volili tisto uro. Viljem pa je bil      vedno      tožen in zamišljen.Baron Benko, ki je visoko  A
»Ljubi oče! Kar sem vam      vedno      pravil, da boste namreč še veselje učakali s  A
celjskega grofa tajnik Lenart, o katerem vi      vedno      pravite, da je vsemogočen.Naj bi vi vedeli,  A
prostor. A prostor se je takoj spet napolnil; in      vedno      predrzneje se je zabavljalo in grozilo.Poveljnik  A
bodi.« Položaj konjikov pred gradom pa je bil      vedno      sitnejši; predrznost silne množice je postajala  A
sitnejši; predrznost silne množice je postajala      vedno      večja in zdaj pa zdaj je priletel kamen med  A
ukazuje kralj, ki ne more pozabiti onega, ki je      vedno      zvesto služil njegovemu očetu, ki mu je branil  A
Avguštin je imel zlato vodilo, katerega se je      vedno      držal, namreč: naglica nikjer ni dobra, tedaj  A
človeka s hudo besedo razžalil, on, ki je bil      vedno      ponižen in pohleven kakor ovca, zdajci obdivja  A
moram, da sem se zelo zmotil o vas. Jaz sem      vedno      mislil, da ste miren in trezen človek, ali kaj  A
prišel. Kar je res, je res; jaz sem bil dozdaj      vedno      zadovoljen z vami in mislim, da je bilo to prvikrat  A
človeštvo osrečil. Noč in dan si ni dal pokoja,      vedno      si je glavo belil, je pazil in risal, filozofiral  A
konec ne bo. Njegov hlapec Boštjan, ki je bil      vedno      na lovu in je cele menažerije teh zveri za Šnakšnepskovskov  A
II. Ker me je Šnakšnepskovski      vedno      vabil, da bi ga enkrat obiskal, sem se namenil  A
svetu živi. O sreča, moje ime bo zdaj neumrjoče      vedno      med naravoslovci slovelo.« »Pa kaj je razloček  A
spomnim, da sem v Cezarju »agmen novissimum«      vedno      kot »zadnji oddelek« prestavljal. Šnakšnepskovski  A
človeštva, in vendar mi imenovani Štrucelius      vedno      kljubuje in si prizadeva, mojo čast in moje  A
udrto, na pol zaprto in strmeče oko zré na tla      vedno      le na eno mesto.Sicer rjavi lasje so zelo pobeljeni  A
matres« počivat; pa saj dobro vem, da je še      vedno      deviški samec.‒   A
diplome dobivajo, mene pa nevoščljivi samopridneži      vedno      odrivajo.Ta kebrček bi mi mogel vsaj vrata v  A
kaj se okoli mene godi, le na eno besedo sem      vedno      pazil in ko vendar enkrat konduktér zavpije  A
vselej s koščkom kruha, katerega je v ta namen      vedno      pri sebi nosil, potolažiti vedel. Ko pridemo  A
nam krajšali dolgo pot. Šnakšnepskovski je      vedno      o Adelopsu in o svoji slavi fantaziral, le včasih  A
kebrih danes ni veliko gledal, ker mu je bil      vedno      le ljubljenček Adelops pred očmi; tudi bi nas  A
njegova rahla vest ni pripustila. Boštjan je pa      vedno      k regljam v vas hodil in večkrat jih je prešteval  A
tudi že jela kolena boleti in želodec mi je      vedno      pravil, da je poldne že davno odzvonilo.Pa malo  A
dišalo kot poprej, cunje mu niso šle iz glave,      vedno      je postrani pogledaval pod klop. Češnovar pride  A
so kmalu vsi pete brusili; Boštjan je pa še      vedno      stal na cesti s povzdignjeno marelo in gledal  A
Gremo spet naprej. Šnakšnepskovski je      vedno      molčal, ali vesel je pa bil, ker se je vedno  A
vedno molčal, ali vesel je pa bil, ker se je      vedno      muzal, in tudi na obrazu se mu je bralo tiho  A
stezo. Najde jo in jokaje teče po stezi dalje,      vedno      se oziraje, ali mu je volk že za petami. Volka  A
kamor je šel včasih po opravkih. Ker je živel      vedno      le v gozdu med borovci in med skalami, je postal  A
je bilo sicer mrtvo in suho. Toda Ančka je      vedno      bolj pešala in čutila je v svojem srcu, da ne  A
brala, da zanjo res ni mnogo upanja. Čez zimo je      vedno      bolj slabela in ko se je nove pomladi spet usipalo  A
Le z gozdarjem se ni mogel prav sprijazniti,      vedno      ga je obhajala neka groza, kadar ga je Jurij  A
zanje, ki niso hitro hodili, več kakor uro hodá      vedno      po gozdu.Jesti so si nesli s seboj in so ostali  A
šli obiskat Tončkovo mater, ki pa je postajala      vedno      slabša.Mina in Logarjevi so uvideli, da ne bo  A
uvideli, da ne bo več dolgo, le ona je imela      vedno      upanje.Mini se ni prav nič čudno zdelo, ko je  A
povedala.« »Vé ženske nimate miru, če se vam      vedno      ne giblje jezik.« IV.  A
zmerom menda ne boš delal mlinov pri studencih,      vedno      ne boš iskal ptičjih gnezd, enkrat se boš moral  A
brezno imenovan. Tega kota se je stari gozdar      vedno      ogibal, povsod je vodil Tončka, le v ta kraj  A
nagovarjal, da bi ga peljal tja; ali gozdar se je      vedno      ogibal tega mesta in tudi Tončku je rekel, da  A
nedaleč od tise začel zniževati. Kraj je bil      vedno      bolj divji, tu ni bilo nikakršnega pota, nobene  A
plitke prsti, vrhovi so pa nad breznom visé še      vedno      zeleneli, mnogo jih je pa vihar prekucnil z  A
naslonila v svoje naročje. Ančka je postajala      vedno      bolj bleda, pri vsakem zdihljaju je kri curkoma  A
hodil okoli in Tončka je bolelo srce, ker si je      vedno      očital, da je on, četudi nevedoma, kriv smrti  A
ločil od gozdarjevih, posebno od Mine, ki je      vedno      skrbela zanj kakor najboljša mati in tudi gozdarju  A
videl večkrat v gozdu sumljive ljudi in to      vedno      iste; enkrat jih je v mraku srečal spet in vsi  A
kakor mačka na salo.« »Ali on ima krčmo, ljudje      vedno      hodijo noter in ven.« »Toliko bolj varen je  A
mu reče: »Dolgo mi že služiš in, ker sem bil      vedno      s teboj zadovoljen, zato sem dalje skrbel zate  A
naj premišljava, kakor hoče, naposled se le      vedno      zmisli na ‒ Matizlja. Matizelj je bil edini  A
dostojno!« »Kaj ti pomaga dostojnost, ko se      vedno      dolgočasimo tu v gradu, zmerom smo sami, ne  A
spet pride.« . / . / stran 11 . / »Ti bi      vedno      rada norela, samo da bi bil kdo pripravljen  A
smili. Govore tako, da jih živa duša ne razume,      vedno      se bijo s Turkom in so na pol divjaki, toliko  A
ki se je mirno pasla ob cesti. Otročja drhal      vedno      bolj narašča in vsi teko kriče v dolenji konec  A
Mohorjevega sina, ki je še v sami srajci hodil in      vedno      palec v ustih držal in sesal.Miško se mu je  A
jeli popoldne preganjati hudourni oblaki in      vedno      huje so se kopičili.Ljudje so hiteli, kar so  A
spravili v posteljo. Že na pol v spanju je še      vedno      mrmljal: »Baratom-čeketeh-arom-neč-et-hat-baratom  A
skozi plot; tukaj obstane in se ozira po pevki.      Vedno      bliže in bliže se čuje glas ‒ in zdaj ugleda  A
ali nemirna duša; njemu ni dalo nikjer miru,      vedno      je imel kako burko v glavi in če je včasih zamišljen  A
je navrgla govor na verske reči, ali on se je      vedno      umikal in je kmalu govorico zasukal na druge  A
urah za kratek čas peča s cvetlicami? To je      vedno      znamenje dobrega srca.« »Ali dobro srce se lahko  A
družbi gospe in gospodičin. Na vrtu so imeli      vedno      dosti opraviti.Zdaj je Berta imela kako dobro  A
. / Osmo poglavje Vahtmajster je v tem      vedno      zahajal k Levki; skoro vsak popoldan je bil  A
želi njegovo srce. Boltovčeve besede so mu še      vedno      zvenele v ušesih.Kdor nocoj, kadar kladivo zadnjikra  A
podpihal je spet na novo staro strast, ki je še      vedno      tlela v njegovem srcu.Boltovčeve praznične besede  A
dvanajstih. Mišku sapa prihaja čimdalje težja in      vedno      hitreje in močneje mu tolče srce. Ne čuti mrzlega  A
izgubila v svoje fantazije; kakor v sanjah je      vedno      počasneje prebirala tipalnice in naposled so  A
Cezare Angelini. K nam ga ni privedel nikdar,      vedno      sta bila doma.Nekega dne ‒ tako so pozneje pravili  A
vedela ničesar, nikoli ga ni imela v mislih,      vedno      je le govorila o svojem Cezaru, da takoj pride  A
mnogo manj se je pa upal še ozreti, ker je      vedno      mislil, da mu je za petami. Drugi dan je bil  A
določeno!« Jelo se je mračiti, Mokošinyiju je      vedno      bolj padalo upanje ‒ zdajci zašumi ženska obleka  A
navadne prazne besede, ako rečem, da se bom      vedno      z največjim veseljem spominjal srečnih časov  A
Prišel je Možinov god. Tega dne se je      vedno      veselil, ali letošnji ga je le še bolj spominjal  A
njem, prištevali so ga, kar se tiče imetka,      vedno      še k boljšim.Po očetu je dobil čisto kmetijo  A
Bil je že nekoliko truden, ali ni si dal miru,      vedno      više in više ga je gnal pohlep.Ko je posijalo  A
za zlatarske prodajalnice. Policaju je bil      vedno      bolj sumljiv. Kaj, ko bi mož nameraval kaj nepoštene  A
Čerin rekel, ni oporekel. Zadnji čas res ni bilo      vedno      tako, ali spet pride Čerinovo moštvo v čast  A
Kajne, dolgo me ni bilo? Zato bom pa odslej      vedno      doma, vedno pri vas, v petek kakor v svetek  A
dolgo me ni bilo? Zato bom pa odslej vedno doma,      vedno      pri vas, v petek kakor v svetek.« Čerinka je  A
vsako leto za nekaj tednov. Tega prihoda je      vedno      vsa družina bila vesela. Vsako leto se je potem  A
Ona je bila že davno odletela, Slinar pa še      vedno      zamaknjen stoji in zija na lonec, odkoder se  A
katero more čutiti le jetnik, stene se udajajo      vedno      bolj in bolj, upre se še enkrat ‒ in strop je  A
kočnike.« Mož z obvezano glavo vse potrdi in      vedno      prikimuje z glavo. »Še povedati mi ni treba  A
ognja in fantazije, torej ga je moral oče bas      vedno      z očmi krotiti.Ko so oni trije že odrezali akord  A
dolini. . / . / stran 42 . / Daravno smo šli      vedno      z brega navzdol, nam je bilo vendar strašno  A
médenega in kositrnega posodovja, ki se mora      vedno      svetiti kakor sonce.S to posodo ponaša se pridna  A
slovesno v stan. Nekaj delavcev ostane za stražo      vedno      pri babicah, jih pridno pita in jim streže na  A
družina se je hudo pomnožila in novorojenci imajo      vedno      lačne trebuhe in le gledajo, kje bo kaj ugrizniti  A
pridno od jutra do hladnega večera. Doma je      vedno      sto in sto ust odprtih, ki željno pričakujejo  A
in srečno iz dneva v dan. Ali komu se sreča      vedno      smehlja?Velikokrat pride nesreča, ko se je nobeden  A
večja mimo drugih, ima posebno veliko opraviti,      vedno      šviga od enega do drugega in jih pregleduje  A
pazijo in jih ne puste iz mravljišča. Med sabo se      vedno      posvetujejo, kaj bi bilo početi. To je gotovo  A
malovredno krmo, drugega pa namesti poleg korita,      vedno      polnega slastne in tečne hrane.Drži ga tako  A
različnim zahtevam, ne zadoščuje samo, da se      vedno      obnavlja po novi mezgi, prihajajoči iz prebavil  A
svojega sovražnika zmerom lahko na očeh in je      vedno      pripravljen na obrabo, ali pa tudi na napad  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA