vedno (401-500)

dokler so bili majhni. Z leti je njih mikavnost	vedno	bolj minevala, a postajalo je tudi življenje	A
fant je uren in ročen; zmerja jo in se zaganja	vedno	znova v kuhinjo, da bi prisilil vsaj kaj mrzlega	A
Hudiča s kremplji, Rebec, ne kraljico.« Rebec je	vedno	bolj v zadregi, obraz se mu hoče skoraj spačiti	A
se obliže in si obriše brke, malo bled, a še	vedno	šegav nasmešek krog oči.Počasi se odpravi, da	A
Stoparju grd boj za posojilo. A v prsih mu še	vedno	utriplje tesnobno čustvo ponižanja in razžaljenja	A
dovtipkovanje ugasne. Drozgov pogled je še	vedno	uprt v karte, a raztresenost mu je nenadoma	A
njem, samozaupanja in igralskega poguma - kakor	vedno,	kadar mu je sreča mila v igri.Pred njim je kupček	A
dobival skoraj kar po vrsti. Igralska strast ga	vedno	bolj osvaja.Z vso dušo je pri kartah; niti surovejši	A
in se trenutkoma polega, nesporazumljenja so	vedno	pogostejša, prepirčki se pojavljajo, strasti	A
negotovosti, nobenih odločitev v njegovi duši... Samo:	vedno	pogosteje sega po kozarcu, vedno poželjivejše	A
duši... Samo: vedno pogosteje sega po kozarcu,	vedno	poželjivejše srka - pijanost vase... Žezlo	A
bolj pijane. Roki se mu treseta, sapa mu je	vedno	krajša, hvalisanje in prerekanje mu polagoma	A
očetova bi ji ne prišla prav. Z njim bi se še	vedno	lažje pogodila - pravzaprav: njega bi še vedno	A
vedno lažje pogodila - pravzaprav: njega bi še	vedno	lažje ugnala v kozji rog nego troje, da, četvero	A
obveznostmi, vse življenje se je mučil, pa je le še	vedno	globlje gazil v blato in v neprilike.Ko bi mu	A
sposobnost na limesu, tako da so v notranjost	vedno	pogosteje vdirale večje ali manjše skupine barbarov	A
tako, da je ljudstvo tamkaj v 14. stoletju še	vedno	govorilo slovensko, sicer bi plemstvo ne navajalo	A
razlog kjerkoli že, res je, da so bili Slovenci	vedno	v čislih.Habsburžani so imeli Slovence radi	A
Dunaju jih je že od začetka redno študiralo	vedno	več stotin55.Potem so sedali na škofijske	A
kjer se je morala ustaviti pred luko in je bila	vedno	pod nadzorstvom ostalih edinic. Ob 12.30 je	A
Kakor da nas ne zanima vzrok smrti, ampak da še	vedno	ne verjamemo do kraja v njegovo smrt in upamo	A
In jetnik misli.	Vedno	tesneje mu je pri srcu. Zmračilo se	A
vsepovsod se luči bližajo griču in cerkvi. Hodimo,	vedno	više, vedno više.Sedaj smo na vrhu, pri cerkvi	A
bližajo griču in cerkvi. Hodimo, vedno više,	vedno	više.Sedaj smo na vrhu, pri cerkvi.	A
vrha vrha natočili trpljenja in bridkosti.	Vedno	pijem in pijem, izpiti ne morem nikdar.Ti ne	A
ne veš, kako se nenehoma vrte krog mene in v	vedno	močnejšem curku prilivajo moji posodi ...	A
na onem bregu ... In danes je Roža Plamenka še	vedno.	Vse noči jo vidim, kako hitro raste	A
čemu tako pojo. Saj zvonovi v tem mestu skoraj	vedno	pojo, ampak tako čudno, kakor danes, še niso	A
Libero hrope. - Addio. Vengo per Natale...	Vedno	bolj je bled.Hočem skočiti k njemu.	A
a ker se trobenta ni več oglasila, pač pa je	vedno	ostreje zvenela kosa, je odpahnil pisalni stroj	A
kaplja. Široko je odprl oči, Vrata so prihajala	vedno	bliže.Bila so ogromna, tako ogromna, da bi lahko	A
grebenih, ki so prihajali bliže in bliže in	vedno	više silili v nebo.In pripeljal se je.	A
švigati križem kražem po koruzi. Streli pokajo	vedno	bolj pogostoma.Že dvakrat je slišal, kako mu	A
se spet oglasi misel. „Rejcu se	vedno	tako mudi.Ampak ne iz potrebe.	A
Dragič s pojemajočim razumom. Veke mu postajajo	vedno	bolj težke; treba bo pač zaspati.A vendar je	A
iz Primorja je v tej knjigi. Umrla je in še	vedno	živi.Tu je eno vprašanje za nas, vprašanje naših	A
planil na noge in skočil k oknu. List se je še	vedno	tresel, toda vzroka še nisem mogel odkriti.	A
Gledala je moža, ki se še ni premaknil, in	vedno	jasneje je videla, kako je ves skrušen in nebogljen	A
priletna, nekoliko zanikrna in zapuščena, toda še	vedno	prikupna, po svoje celo vedra in privlačna.	A
O, ti prekleta Banjaluka!« Natihem pa je še	vedno	upal, da se bo žena nekoč vrnila; vsaj pred	A
povzročilo v njem „trajen prelom" in se je s tem „za	vedno	razbila družinska sreča." Kasneje se	A
Čemu, ne ve. Njegova stara slabost je, da je	vedno	čutil neko nagnjenje do zločincev in prebrisancev	A
bolje. Sicer je bil Chriznich prepričan, da še	vedno	živi vsa družina samo ob njegovi pokojnini;	A
ki mi prebada srce. Odhajam kdovekam in še	vedno	mislim na Idrijo.	A
----- Grem ob Livadi.	Vedno	navzgor ob bregu.Skozi Solkan.	A
Kanal.	Vedno	bolj se globi Soča.Mudi mi se.	A
Drežnica, Bragini, Livek in Smast.	Vedno	naprej, naprej do Bovca, do Trente.Tam pod Triglavom	A
vendar je šlo še kar naglo. Vendar pa je bilo	vedno	počasneje.Zadel se je ob prve velike razmetane	A
da hodi po otoku, lovi ribe, čita knjige in	vedno,	prav vedno misli nanjo.In prosi jo, naj na sveti	A
otoku, lovi ribe, čita knjige in vedno, prav	vedno	misli nanjo.In prosi jo, naj na sveti večer	A
igrala, se je čudila sama sebi. - O, saj sem	vedno	rekla, ta moj Albin, ta moj otrok, zaradi katerega	A
Zaživela je z vsem svojim življenjem. Oče ji je	vedno	govoril: »Veš, Tinica, vsakega čaka	A
kolikor se le more ogiblje nevarnosti, on še	vedno	lazi čez mejo.Meja pa je tako preklicano zastražena	A
nekašen »požvižgam se na ves svet«. »In tako še	vedno	laziš?Kaj ne misliš odnehati?	A
molil. In prav tega sem se izogibal, kakor se	vedno	izogibam vsega mrzlega v človeku. Nikakor	A
Kakopak!« sem pridno prikimal, kajti teta je bila	vedno	bolj prikupna.Sedela je pred mano in ni bila	A
in začel tolči po tleh. Pri srcu mi je bilo	vedno	bolj mirno in dobro.Pod sabo sem čutil stanovitno	A
vrtelo njeno pepelnato krilo, ki se je dvigalo	vedno	više, se napihovalo ter se naposled napihnilo	A
krilo se je napelo, sloke bele noge so drobile	vedno	hitreje in hitreje. Venček je nekaj	A
res ne bi potegnila vase. Takrat pa skoraj	vedno	zažvižga vidra in ga zdrami. Nasmehne se svoji	A
dviga, in dvorogi vrh hiti po zvezdnatem nebu	vedno	hitreje in hitreje.On pa samo gleda, ne da bi	A
visokim kalnim valovom, ki se z nezadržno silo	vedno	hitreje in vedno glasneje valijo iz prihodnosti	A
valovom, ki se z nezadržno silo vedno hitreje in	vedno	glasneje valijo iz prihodnosti.	A
medtem hodil po sobi kakor lev po kletki in	vedno	hitreje vrtel svojo dolgo desnico po zraku,	A
smo zmeraj vneto delali za mamo. Oče se je	vedno	bolj pogostoma oziral skozi okno.Vedel sem,	A
oči in gledala velikega jastreba, ki se je v	vedno	širših krogih poganjal po sinjem nebu.	A
Skočil sem v kuhinjo po mamo. - Nanca, - je s še	vedno	istim nizkim glasom rekel Strmar, - tako je	A
čeprav še ni bila poročena. Justina je še	vedno	klekljala pod orehom in potrpežljivo stregla	A
se bo kam zadela. Samo njeni prsti so bili še	vedno	tenki in dolgi ter so še prav tako kakor njega	A
smo brez besed in prisluškovali. V hiši je še	vedno	šumelo kakor v panju.V izbi, ki je bila pod	A
hkrati plašno in proseče ozirali v deda, ki je še	vedno	sedel ob vznožju stopnic.Ded je najbrž hotel	A
Živahno je stregel oficirjem, ki so v izbi še	vedno	kričali svoj »Halo!	A
Kratkovič, ki je zdravniku obrnil hrbet, je še	vedno	po svoje »umival« krožnike, da smo komaj zadrževali	A
Zamaknil sem se vanj. Petrolejka, ki jo je mama še	vedno	držala v roki in jo je zdaj bogve zakaj dvignila	A
Dvignil sem glavo in videl, da je bil strop še	vedno	prekrit z belim ovojnim papirjem, ki sem pred	A
vse oblike latinskih glagolov, da sem jih imel	vedno	pred očmi. »Saj res,«	A
norost pa je bila v poglavitnem v tem, da je	vedno	prepeval!‘Vinček moj, vinček moj ...’, čeprav	A
pogovarjale z njo, v cerkvi pa je bilo okrog nje	vedno	več in več praznega prostora, kakor bi bila	A
dolini, ki se je že oglašala. Podzemljič je še	vedno	stal na skali nad tolmunom, mahal z rokami in	A
dan. Biričev je res sedem, a stvar morda še	vedno	ni prav urejena.« In je dodal na bičevnik	A
takrat je bil že odrasel, pa čeprav je ostal še	vedno	nebogljen, kot so nebogljeni vsi pravi pesniki	A
o trpljenju, pa ne more. Tuje pleme je še	vedno	v Deželi zlatega sonca in rdečega vina, temnih	A
Zdramim se in se naglo vrnem v sedanjost, toda še	vedno	slišim, kako klopotec votlo klopota:	A
prekladal ...« je iz navade ponovil Matic, ki je še	vedno	ogledoval nož. Hotejec ga je z obema	A
dvigalo više in više, Matic pa je strgal in strgal	vedno	hitreje ter vedno hitreje zvonil z nogama, kakor	A
Matic pa je strgal in strgal vedno hitreje ter	vedno	hitreje zvonil z nogama, kakor bi se hotel dvigniti	A
se zganili in začeli govoriti in govorili so	vedno	glasneje.	A
povest, a je ni nikdar bral. Nosil pa jo je	vedno	s sabo.Rajši jo je ponavljal v duhu.	A
Taljani povsod. In mati nam je pela, o, še	vedno	pela in še močneje. »Slovenec	A
Študenta Petra.7 . \/ Na koncu pisma pa je	vedno	pristavila: - Uči se in bodi priden	A
Saj veš, da nam gre težko. Vsi mislimo	vedno	nate.Tudi molim za tebe.	A
iz rok. Obstal je ves krotek in v levici še	vedno	tiščal kvas. Komisar ga je spet zviška	A
ostrica jim švisti pod nogami, ki se premikajo	vedno	hitreje, skoraj nestrpno.Cilj mora biti blizu	A
Bo že prišel.« Pokaže Obrekarja, ki še	vedno	počiva ob suhem Dragarjevem zidu: »Očeta bom	A
klanca, nad krčmo, je star, z mahom poraščen,	vedno	moker zid iz surovega kamna. Iz zida teče po	A
pred skednjem in strmi v dolino, odkoder se še	vedno	sliši treskanje in bobnenje. Boris,	A
še vedno sliši treskanje in bobnenje. Boris,	vedno	nemiren in prožen kakor vzmet, prileti po klancu	A
med sivim kamenjem. Slišijo se rafali, ki so	vedno	bolj gosti in vedno bližji. A sekunde so neskončne	A
Slišijo se rafali, ki so vedno bolj gosti in	vedno	bližji. A sekunde so neskončne, kakor bi čas	A
gruče, naglo stopi k Drejcu, ki ga Tildica še	vedno	drži za roko, in ga potegne za rokav.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani