nova beseda iz Slovenije
dokler so bili majhni. Z leti je njih mikavnost | vedno | bolj minevala, a postajalo je tudi življenje | A |
fant je uren in ročen; zmerja jo in se zaganja | vedno | znova v kuhinjo, da bi prisilil vsaj kaj mrzlega | A |
Hudiča s kremplji, Rebec, ne kraljico.« Rebec je | vedno | bolj v zadregi, obraz se mu hoče skoraj spačiti | A |
se obliže in si obriše brke, malo bled, a še | vedno | šegav nasmešek krog oči.Počasi se odpravi, da | A |
Stoparju grd boj za posojilo. A v prsih mu še | vedno | utriplje tesnobno čustvo ponižanja in razžaljenja | A |
dovtipkovanje ugasne. Drozgov pogled je še | vedno | uprt v karte, a raztresenost mu je nenadoma | A |
njem, samozaupanja in igralskega poguma - kakor | vedno, | kadar mu je sreča mila v igri.Pred njim je kupček | A |
dobival skoraj kar po vrsti. Igralska strast ga | vedno | bolj osvaja.Z vso dušo je pri kartah; niti surovejši | A |
in se trenutkoma polega, nesporazumljenja so | vedno | pogostejša, prepirčki se pojavljajo, strasti | A |
negotovosti, nobenih odločitev v njegovi duši... Samo: | vedno | pogosteje sega po kozarcu, vedno poželjivejše | A |
duši... Samo: vedno pogosteje sega po kozarcu, | vedno | poželjivejše srka - pijanost vase... Žezlo | A |
bolj pijane. Roki se mu treseta, sapa mu je | vedno | krajša, hvalisanje in prerekanje mu polagoma | A |
očetova bi ji ne prišla prav. Z njim bi se še | vedno | lažje pogodila - pravzaprav: njega bi še vedno | A |
vedno lažje pogodila - pravzaprav: njega bi še | vedno | lažje ugnala v kozji rog nego troje, da, četvero | A |
obveznostmi, vse življenje se je mučil, pa je le še | vedno | globlje gazil v blato in v neprilike.Ko bi mu | A |
sposobnost na limesu, tako da so v notranjost | vedno | pogosteje vdirale večje ali manjše skupine barbarov | A |
tako, da je ljudstvo tamkaj v 14. stoletju še | vedno | govorilo slovensko, sicer bi plemstvo ne navajalo | A |
razlog kjerkoli že, res je, da so bili Slovenci | vedno | v čislih.Habsburžani so imeli Slovence radi | A |
Dunaju jih je že od začetka redno študiralo | vedno | več stotin55.Potem so sedali na škofijske | A |
kjer se je morala ustaviti pred luko in je bila | vedno | pod nadzorstvom ostalih edinic. Ob 12.30 je | A |
Kakor da nas ne zanima vzrok smrti, ampak da še | vedno | ne verjamemo do kraja v njegovo smrt in upamo | A |
In jetnik misli. | Vedno | tesneje mu je pri srcu. Zmračilo se | A |
vsepovsod se luči bližajo griču in cerkvi. Hodimo, | vedno | više, vedno više.Sedaj smo na vrhu, pri cerkvi | A |
bližajo griču in cerkvi. Hodimo, vedno više, | vedno | više.Sedaj smo na vrhu, pri cerkvi. | A |
vrha vrha natočili trpljenja in bridkosti. | Vedno | pijem in pijem, izpiti ne morem nikdar.Ti ne | A |
ne veš, kako se nenehoma vrte krog mene in v | vedno | močnejšem curku prilivajo moji posodi ... | A |
na onem bregu ... In danes je Roža Plamenka še | vedno. | Vse noči jo vidim, kako hitro raste | A |
čemu tako pojo. Saj zvonovi v tem mestu skoraj | vedno | pojo, ampak tako čudno, kakor danes, še niso | A |
Libero hrope. - Addio. Vengo per Natale... | Vedno | bolj je bled.Hočem skočiti k njemu. | A |
a ker se trobenta ni več oglasila, pač pa je | vedno | ostreje zvenela kosa, je odpahnil pisalni stroj | A |
kaplja. Široko je odprl oči, Vrata so prihajala | vedno | bliže.Bila so ogromna, tako ogromna, da bi lahko | A |
grebenih, ki so prihajali bliže in bliže in | vedno | više silili v nebo.In pripeljal se je. | A |
švigati križem kražem po koruzi. Streli pokajo | vedno | bolj pogostoma.Že dvakrat je slišal, kako mu | A |
se spet oglasi misel. „Rejcu se | vedno | tako mudi.Ampak ne iz potrebe. | A |
Dragič s pojemajočim razumom. Veke mu postajajo | vedno | bolj težke; treba bo pač zaspati.A vendar je | A |
iz Primorja je v tej knjigi. Umrla je in še | vedno | živi.Tu je eno vprašanje za nas, vprašanje naših | A |
planil na noge in skočil k oknu. List se je še | vedno | tresel, toda vzroka še nisem mogel odkriti. | A |
Gledala je moža, ki se še ni premaknil, in | vedno | jasneje je videla, kako je ves skrušen in nebogljen | A |
priletna, nekoliko zanikrna in zapuščena, toda še | vedno | prikupna, po svoje celo vedra in privlačna. | A |
O, ti prekleta Banjaluka!« Natihem pa je še | vedno | upal, da se bo žena nekoč vrnila; vsaj pred | A |
povzročilo v njem „trajen prelom" in se je s tem „za | vedno | razbila družinska sreča." Kasneje se | A |
Čemu, ne ve. Njegova stara slabost je, da je | vedno | čutil neko nagnjenje do zločincev in prebrisancev | A |
bolje. Sicer je bil Chriznich prepričan, da še | vedno | živi vsa družina samo ob njegovi pokojnini; | A |
ki mi prebada srce. Odhajam kdovekam in še | vedno | mislim na Idrijo. | A |
----- Grem ob Livadi. | Vedno | navzgor ob bregu.Skozi Solkan. | A |
Kanal. | Vedno | bolj se globi Soča.Mudi mi se. | A |
Drežnica, Bragini, Livek in Smast. | Vedno | naprej, naprej do Bovca, do Trente.Tam pod Triglavom | A |
vendar je šlo še kar naglo. Vendar pa je bilo | vedno | počasneje.Zadel se je ob prve velike razmetane | A |
da hodi po otoku, lovi ribe, čita knjige in | vedno, | prav vedno misli nanjo.In prosi jo, naj na sveti | A |
otoku, lovi ribe, čita knjige in vedno, prav | vedno | misli nanjo.In prosi jo, naj na sveti večer | A |
igrala, se je čudila sama sebi. - O, saj sem | vedno | rekla, ta moj Albin, ta moj otrok, zaradi katerega | A |
Zaživela je z vsem svojim življenjem. Oče ji je | vedno | govoril: »Veš, Tinica, vsakega čaka | A |
kolikor se le more ogiblje nevarnosti, on še | vedno | lazi čez mejo.Meja pa je tako preklicano zastražena | A |
nekašen »požvižgam se na ves svet«. »In tako še | vedno | laziš?Kaj ne misliš odnehati? | A |
molil. In prav tega sem se izogibal, kakor se | vedno | izogibam vsega mrzlega v človeku. Nikakor | A |
Kakopak!« sem pridno prikimal, kajti teta je bila | vedno | bolj prikupna.Sedela je pred mano in ni bila | A |
in začel tolči po tleh. Pri srcu mi je bilo | vedno | bolj mirno in dobro.Pod sabo sem čutil stanovitno | A |
vrtelo njeno pepelnato krilo, ki se je dvigalo | vedno | više, se napihovalo ter se naposled napihnilo | A |
krilo se je napelo, sloke bele noge so drobile | vedno | hitreje in hitreje. Venček je nekaj | A |
res ne bi potegnila vase. Takrat pa skoraj | vedno | zažvižga vidra in ga zdrami. Nasmehne se svoji | A |
dviga, in dvorogi vrh hiti po zvezdnatem nebu | vedno | hitreje in hitreje.On pa samo gleda, ne da bi | A |
visokim kalnim valovom, ki se z nezadržno silo | vedno | hitreje in vedno glasneje valijo iz prihodnosti | A |
valovom, ki se z nezadržno silo vedno hitreje in | vedno | glasneje valijo iz prihodnosti. | A |
medtem hodil po sobi kakor lev po kletki in | vedno | hitreje vrtel svojo dolgo desnico po zraku, | A |
smo zmeraj vneto delali za mamo. Oče se je | vedno | bolj pogostoma oziral skozi okno.Vedel sem, | A |
oči in gledala velikega jastreba, ki se je v | vedno | širših krogih poganjal po sinjem nebu. | A |
Skočil sem v kuhinjo po mamo. - Nanca, - je s še | vedno | istim nizkim glasom rekel Strmar, - tako je | A |
čeprav še ni bila poročena. Justina je še | vedno | klekljala pod orehom in potrpežljivo stregla | A |
se bo kam zadela. Samo njeni prsti so bili še | vedno | tenki in dolgi ter so še prav tako kakor njega | A |
smo brez besed in prisluškovali. V hiši je še | vedno | šumelo kakor v panju.V izbi, ki je bila pod | A |
hkrati plašno in proseče ozirali v deda, ki je še | vedno | sedel ob vznožju stopnic.Ded je najbrž hotel | A |
Živahno je stregel oficirjem, ki so v izbi še | vedno | kričali svoj »Halo! | A |
Kratkovič, ki je zdravniku obrnil hrbet, je še | vedno | po svoje »umival« krožnike, da smo komaj zadrževali | A |
Zamaknil sem se vanj. Petrolejka, ki jo je mama še | vedno | držala v roki in jo je zdaj bogve zakaj dvignila | A |
Dvignil sem glavo in videl, da je bil strop še | vedno | prekrit z belim ovojnim papirjem, ki sem pred | A |
vse oblike latinskih glagolov, da sem jih imel | vedno | pred očmi. »Saj res,« | A |
norost pa je bila v poglavitnem v tem, da je | vedno | prepeval!‘Vinček moj, vinček moj ...’, čeprav | A |
pogovarjale z njo, v cerkvi pa je bilo okrog nje | vedno | več in več praznega prostora, kakor bi bila | A |
dolini, ki se je že oglašala. Podzemljič je še | vedno | stal na skali nad tolmunom, mahal z rokami in | A |
dan. Biričev je res sedem, a stvar morda še | vedno | ni prav urejena.« In je dodal na bičevnik | A |
takrat je bil že odrasel, pa čeprav je ostal še | vedno | nebogljen, kot so nebogljeni vsi pravi pesniki | A |
o trpljenju, pa ne more. Tuje pleme je še | vedno | v Deželi zlatega sonca in rdečega vina, temnih | A |
Zdramim se in se naglo vrnem v sedanjost, toda še | vedno | slišim, kako klopotec votlo klopota: | A |
prekladal ...« je iz navade ponovil Matic, ki je še | vedno | ogledoval nož. Hotejec ga je z obema | A |
dvigalo više in više, Matic pa je strgal in strgal | vedno | hitreje ter vedno hitreje zvonil z nogama, kakor | A |
Matic pa je strgal in strgal vedno hitreje ter | vedno | hitreje zvonil z nogama, kakor bi se hotel dvigniti | A |
se zganili in začeli govoriti in govorili so | vedno | glasneje. | A |
povest, a je ni nikdar bral. Nosil pa jo je | vedno | s sabo.Rajši jo je ponavljal v duhu. | A |
Taljani povsod. In mati nam je pela, o, še | vedno | pela in še močneje. »Slovenec | A |
Študenta Petra.7 . \/ Na koncu pisma pa je | vedno | pristavila: - Uči se in bodi priden | A |
Saj veš, da nam gre težko. Vsi mislimo | vedno | nate.Tudi molim za tebe. | A |
iz rok. Obstal je ves krotek in v levici še | vedno | tiščal kvas. Komisar ga je spet zviška | A |
ostrica jim švisti pod nogami, ki se premikajo | vedno | hitreje, skoraj nestrpno.Cilj mora biti blizu | A |
Bo že prišel.« Pokaže Obrekarja, ki še | vedno | počiva ob suhem Dragarjevem zidu: »Očeta bom | A |
klanca, nad krčmo, je star, z mahom poraščen, | vedno | moker zid iz surovega kamna. Iz zida teče po | A |
pred skednjem in strmi v dolino, odkoder se še | vedno | sliši treskanje in bobnenje. Boris, | A |
še vedno sliši treskanje in bobnenje. Boris, | vedno | nemiren in prožen kakor vzmet, prileti po klancu | A |
med sivim kamenjem. Slišijo se rafali, ki so | vedno | bolj gosti in vedno bližji. A sekunde so neskončne | A |
Slišijo se rafali, ki so vedno bolj gosti in | vedno | bližji. A sekunde so neskončne, kakor bi čas | A |
gruče, naglo stopi k Drejcu, ki ga Tildica še | vedno | drži za roko, in ga potegne za rokav. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |