Vroče mi je bilo, da sem bil moker, kakor bi me bil iz vode potegnil, ustavil se pa nisem prej ko pri Nacetu v Dolini. Tisto noč nisem šel več domov; tiste oči sem pa videl ves teden; koderkoli sem hodil in kamorkoli sem se obrnil, vedno so gledale vame, kakor tisti svetnik v desnem oltarju, ki tudi zmerom v človeka gleda.«
»Star mora biti človek in vero mora imeti,« pravi Miha, »potlej pa marsikaj vidi.«