vedno (1.101-1.200)

obrabo, ali pa tudi na napad. In ta hoja se mu	vedno	oponaša, zaradi nje je prišel v zamero pri vseh	A
gledali lepe rože in če je prišla govorica na vrt,	vedno	so godrnjali, češ, bogve, zakaj ta lepi prostor	A
Čez dvajset dni sem zapazil, da so dihalke	vedno	manjše in da se počasi izgubljajo, in zdaj so	A
vode; prej pa, dokler je imela škrge, bila je	vedno	pod vodo kakor riba, ki vse svoje življenje	A
mize in odmolili navadno večerno molitev. Kakor	vedno,	so tudi ta večer molili za Martina, ki je našel	A
V spominu jim je oživel dogodek, ki jih je	vedno	pretresel, ko so mislili nanj. Bilo je pred	A
trgu iskala ženina. V srcu je bila Minka še	vedno	vaško dekle.Dejstvo, da je bila v trgu, ji ni	A
se je srce vnelo za Štefana. V mislih je bila	vedno	pri njem.Ljubila ga je in ko je pomislila, da	A
Minka! ‒ se je obrnila potem k dekletu, ki je še	vedno	stalo pri mizi.‒ Brž pojdi v kuhinjo in skuhaj	A
je velik ugled. Kakor hitro se je pojavil, je	vedno	utihnil smeh in pogovor.Oči vseh so se uprle	A
moreš to vprašati? ‒ je vztrepetalo dekle. ‒	Vedno,	vedno bom pri tebi in molila bom ...Glej, k temu	A
vprašati? ‒ je vztrepetalo dekle. ‒ Vedno,	vedno	bom pri tebi in molila bom ...Glej, k temu križu	A
pridi ... pridi, da me rešiš tega trpljenja ...	Vedno	nižje mu je klonila glava in vsesti se je moral	A
trenutku obkolili od vseh strani. Tako je bilo	vedno,	ko so prišli v kasarno novinci.Vojaki so jih	A
trenutkov še in posloviti se bodeta morala za	vedno.	Tiho so se razgovarjali na dvorišču, dokler ni	A
stokrat je govoril komandant slične besede.	Vedno	je naglašal ljubezen do domovine in vladarja	A
zaigrala veselo koračnico. V tistih dneh je bilo	vedno	tako.Vojaki so odhajali na smrtni ples.	A
Vlak je drvel v črno noč. Budimpešta je	vedno	bolj zaostajala, pošast pa ni zaostala.Težkih	A
nikakih sledov o vojski. Od tam naprej pa so bili	vedno	bolj pogosti znaki, ki so pričali, da vlak vozi	A
Štefanovem odhodu iskati njene družbe in jo je	vedno	izpraševalo, ali Štefan kaj piše.Uganila je	A
‒Kako bi premagala bol, ko pa mi je Štefan	vedno	pred očmi, ‒ je tožila Minka, ‒ in me povsod	A
bila naporna. Vojaki so se morali vzpenjati	vedno	višje.Ko so naposled dospeli na višji vrh in	A
bližal tudi tretji četrt ure. Vihar je postajal	vedno	silnejši.Tako besno je divjal, ko da bi hotel	A
je radovedno prisluhnila. Odmev je postajal	vedno	močnejši.Izza ovinka se je prikazala truma kakih	A
Brez uspeha.	Vedno	me je nahrulil in zmerjal.Danes me je nagnal	A
Štefanovem odhodu je še bolj zlezel v gube.	Vedno	težje je bilo breme, ki mu je slonelo na ramenih	A
‒ Le razgovorita se. Reva je itak	vedno	sama. Dekleti sta se vsedli k peči in začelo	A
Postala njima je draga ko Anica. Najraje bi jo	vedno	imela pri sebi.Ako je nekaj dni nista videla	A
poznala, zato ni vedela, zakaj jo Štefanova usoda	vedno	tako gane.Na tihem je želela, da bi ji dekle	A
Taka sta bila tudi Martin in Jožef.	Vedno	sta pisala, da ni nič hudega, dokler nista prišli	A
sta se tresli zanj, in čutili sta, da bi za	vedno	zašlo sonce njunega veselja, ako bi ga izgubili	A
Še sedaj ga imam. Na srcu sem ga nosil in	vedno	čuval.V žalosti me je tolažil.	A
izza oltarja velika, črna pošast. Postajala je	vedno	večja in večja, bližala se je, zakrila oltar	A
kaj je z njim. . / . / stran 146 . / Še	vedno	je stal pod vtisom sanj in se je šele čez nekaj	A
zopet začelo staro življenje. Samo topovi so še	vedno	molčali na obeh straneh, Rus ni streljal, zato	A
kolobarjih krožiti in se je pri tem neopaženo spuščal	vedno	nižje.Kakih petkrat je obkrožil taborišče, potem	A
polk večkrat vroče dneve, je ostala kuhinja	vedno	nepoškodovana. Moštvo je dobilo zaupanje do	A
bilo dovolj. Proti večeru so postali streli	vedno	bolj redki.Naposled je zavladal nad taboriščem	A
moral oditi. Še bolj pa bo nesrečna, ako me za	vedno	izgubi.Oh, niti pomisliti ne upam, kako jo bo	A
Ta nageljček nosim v molitveniku, ki ga imam	vedno	tu v žepu ... Jože, vedno sva skupaj.Upam, da	A
molitveniku, ki ga imam vedno tu v žepu ... Jože,	vedno	sva skupaj.Upam, da se tudi na bojišču ne bodeva	A
da sem mnogo molil iz njega in sem v molitvi	vedno	našel tolažbo ...Nageljček pa izroči Minki.	A
Nageljček pa izroči Minki. Reci ji, da sem ga	vedno	na srcu nosil.Mnogokrat sem se zagledal vanj	A
zgodi nič hudega. Pazite na to, da ostanemo	vedno	skupaj. Dvema vojakoma je izročil žepne električne	A
strahom gledalo to živo lavino. Nabojev je bilo	vedno	manj.Skladišče pa je bilo razstreljeno.	A
Tla so bila krog njega že prepojena z njo, a	vedno	je še curljala.Ranjenec je čutil, da jo bo vso	A
Bila sva drug drugemu v tolažbo. On je bil	vedno	otožen.Nekega večera mi je izdal vzrok svoje	A
Nageljček pa daj Minki. Reci ji, da sem ga	vedno	nosil na srcu ... Minka je ihtela ko otrok, Jože	A
ognjišču. Sedi pokončno in vzravnano, kot je sedel	vedno	in povsod.In ve, da Halgato prav zdaj premišlja	A
še tako zamamilo, da bi zganil strune, si je	vedno	znava dopovedal, da bo raje še malce potrpel	A
so vse počasneje padale in kvartopirci so se	vedno	glasneje prerekali.Že znani obrazi so vse redkeje	A
silili k pijači. Tudi na Bumbaševi mizi je bilo	vedno	več kozarcev.A to najverjetneje le zato, da	A
na svetu lahko napravil le Bážika. Deček še	vedno	ni razumel. Bážika Joška, je pritrdil Žlajfar	A
samo tako držal ‒ pa me ni samo tako držal!	Vedno	bolj me je stiskal! Tudi, ko sem brcala, grizla	A
kmetiško dekle. Tiha in zamaknjena, kot je bila	vedno,	je odslej brkljala po hiši, po dvorišču in šla	A
dopovedati, da ni v njunem razmerju nič slabega.	Vedno	bolj se mu je zdelo, da se ta njena tavajoča	A
pokončno in zravnano, kot je sedel vsepovsod in	vedno.	Dlani je razprtih prstov položil na mizo.	A
dnevi v mestu, ko se je končalo, so minili, še	vedno	minevajo in ne minejo, in prav nobenih dvomov	A
drobinje. In ko je čez čas dohitela skupino, še	vedno	stoječo okoli koščenega človeškega spomina iz	A
iz hiše. Nedosegljiva in zaščitena, starim	vedno	pred očmi in na doklicu, se je bila kradla z	A
estetični čut, kajti podoba v teh okvirih se je	vedno	manj ujemala s tisto, ki jo je gojil o njej	A
ki so se gnjavile skoz soteske in gnečave, se	vedno	spet pretlačil skoz šotorove hodnike, oprezujoč	A
Buterno, potem tak dan pokaže, da zadene kljuka	vedno	ob bergljo in da berglja nikoli ne zgreši kljuke	A
Počasi sta se pomikala proti kostanju in	vedno	bolj se je manjšala nevarnost, da bo krehnil	A
nesmiselnega napotja. Buterna, najdenki še	vedno	za petami, je kupil nagloma v leseni uti šopek	A
svoja plahudrava krila nad jezerom svetlobe in	vedno	več je oken, ki jih je omogel spanec. Množice	A
figure se majejo po cesti in vidi se jim, da še	vedno	niso barik iti domov.Buterna se je nablodil	A
Franc, zavije v svojo grapo in ugotovi, da še	vedno	tišči šopek v rokah.Oguljen je in stlačen, cveti	A
podplatih, s prijetno bolečo utrujenostjo in s še	vedno	jasnim gledanjem v glavi, je preždel Buterna	A
in bronaste dobe, in ga od takrat najdevamo	vedno	v bližini človeških bivališč, da so hormoni	A
kosom prestavljal v svoje kroženje, nepopustno	vedno	bližje, s pribijanjem duha in nepopustljivostjo	A
logična naveza, naravna in preprosta, ko od	vedno	določena in vnaprej zmenjena smer letenja, nezgrešljiv	A
opravilih. Misli so mu uhajale in se ustavljale ob	vedno	istem cilju, od daleč je užival njegovo dobrodejnost	A
njunega razhoda jo je bil videl le nekajkrati,	vedno	le bežno in od daleč in zakamuflirano v obleko	A
ni bilo drganja, prerivanja in gneče, a je še	vedno	stalo okoli debla zbito ogrodje gostinskih podjetij	A
gibi, premikanje, besede, so sprožili v njem	vedno	nove miselne tokove, ki so se odražali v zunanjem	A
mehuri koža, se znajdem spet in se znajdem še	vedno	v teh mehčinah, je pomislil in pogladil, dopolnil	A
odprtem skednju presevek žita, v svislih je še	vedno	stelja.Tu skozi jo usekata in tako obideta neumno	A
razgraja in kriči, misliti ne more več, toda še	vedno	je pri čisti zavesti.Sam spozna svoje brezupno	A
je ravnal tako, kakor je ravnal. Ljudi druži	vedno	tisto, kar mislijo, in Buternove ljudi so družili	A
početverja, zavoljo avtomatizacije pa potrebuje	vedno	manj ljudi!Pamet in dostojanstvo nalagata odgovornem	A
zamreževanjem jo je otel, jo povlekel s silo	vedno	bližje, vedoč, da je njena izsilitev stvar ensamkrat	A
nič se ni bil pokesal nad tem pozneje. Še	vedno	so ob zidu tik nasproti zadnjim cerkvenim vratom	A
oddaljenosti, ko človek odlaga in pozablja, mu še	vedno	prihajajo na misel župnikove razmarmeladene	A
učinki. Kadar je med ljudmi, mu pogled samohotno	vedno	spet zdrvi po nohtovih robovih in prsti sami	A
bolečino, oglašajočo se globoko v drobovju,	vedno	spet se mu dozdeva, da jo vidi prvič, in neprestano	A
pomisel nanjo neobrabljiva, saj prevaja nanj	vedno	nove in drugačne dražljaje in ga dviguje v čudočudno	A
špecialiteta. Ker sta sprememba in protiutež obrti	vedno	le v pomoč, pa se nič manj resno ne ukvarja	A
Proti večeru se hrumi sožujejo, razpadajo na	vedno	manjše kose, stroji in naprave izbrnevajo, klici	A
zaokroženim osebnim zaključkom, in je svoj namen	vedno	spet odložil, v čas, ko je že pešalo njegovo	A
poklican za sokrivca, kot očividec, ki ga vest	vedno	spet prižene na kraj storjenega dejanja!	A
dobričenja, s tem zvodniškim in ničvrednim stvorom?	Vedno	ji je sledil, jo je razumel v vsem in to ima	A
Predrto všeč mu je bila. Buterna je imel še	vedno	stari vtis, da vsi prebirajo na njem, kako radostno	A
nadodajo goveda, ali bavkne pes, na pse se zaneseš,	vedno	so bili na tvoji strani.Prvo delo, ki čaka vas	A
zapusti okus, tudi ti se ga še nisi znebil, še	vedno	ti lazi po ustih, čeprav je že davno tega, kar	A
v nahrbtniku, namenjena očetu, je postajala	vedno	težja in te je končno pritisnila k tlom.Od tegobe	A
iste številke, teža in dolžina sta ostajali	vedno	enaki.Ker deček sam ni imel nič proti meram	A
je ostal isti Tjaž, zdelo se je celo, da je	vedno	bolj lahnel, ne prežganka in ne pesja kava ga	A
noge in izsesala roke, so prijemali za zavese	vedno	nižje in nižje, dokler niso prišli tako nizko	A
iskal, da se mu ni mogla upirati, bil ji je	vedno	bližje, ko je že začutil njeno sapo na licih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani