vedno (501-600)

prostoru. Komaj vidno se začudi, a Bichija, ki še	vedno	zbegano stoji pri umivalniku, strupeno ošvrkne	A
zdržijo več na stoleh; stoje udrihajo po mizi in z	vedno	višjim glasom kriče svoje številke.Igra je končana	A
namrdne in zmigne z rameni. S strmega klanca še	vedno	prihaja škripanje čevljev in glasno robantenje	A
prihiti partizan Mali - plavi lasje se mu še	vedno	svedrajo izpod triglavanke - in tudi plane k	A
opravičilo doda Moj Jezus. Iz Drage se slišijo	vedno	bolj gosti streli. »Boga mi!« ironično	A
sebe opleta z glavo. Nato spet sklene roke in	vedno	bolj jokaje sili v Staneta: »Tovariš	A
Vsi so napol praznično oblečeni. Nančika je še	vedno	globoko zamišljena, otožna. Stric Sova	A
nepremični. Skozi odprto okno prihaja pesem, ki se	vedno	bolj oddaljuje.Ko pesem utihne, se Drejc sunkovito	A
brzostrelk, treskanje min in brnenje letal, ki še	vedno	bombardirajo vas.Izza grebena se vali dim: vas	A
zamislil. Nato pa nenadoma izbruhne; govori	vedno	hitreje in vedno glasneje, skoraj živčno:	A
pa nenadoma izbruhne; govori vedno hitreje in	vedno	glasneje, skoraj živčno: »In hrana	A
spočetka komaj slišno, nato začne hrumeti in hrumi	vedno	glasneje in glasneje.Nenadoma se izza ovinka	A
Sovi. Nančika kleči pri mrtvem partizanu in	vedno	bolj mehanično podaja Sovi šaržerje.Njen obraz	A
partizanske strojnice že zadrdrajo - Sova pa še	vedno	stiska čeljusti, sovražno strmi po čistini in	A
nadčloveškem naporu; potne srage ga oblivajo.	Vedno	huje pritiska na sprožilca in vedno bolj se	A
oblivajo. Vedno huje pritiska na sprožilca in	vedno	bolj se ziblje in išče s strojnico po planjavi	A
strojnico po planjavi. Oči se mu širijo, a so	vedno	bolj motne, steklene.Zamiži, strese glavo in	A
razlije. Pusta planota zaživi: brigada poje, poje	vedno	glasneje in stopa vedno hitreje; sklonjene glave	A
brigada poje, poje vedno glasneje in stopa	vedno	hitreje; sklonjene glave se dvigajo, upognjene	A
po najkrajši poti po svoje orožje. Streli so	vedno	bolj gosti, dokler ne utonejo v viharju navdušenja	A
se užaljeno okrene. Zagleda Nančiko, ki še	vedno	sedi na ožganem tramu in začudeno gleda okrog	A
domačini; poljska kuhinja dela s polno paro.	Vedno	nasmejani Lokar možato hodi ob svojih kotlih	A
med skoraj navpičnimi sivimi stenami; pot je	vedno	bolj naporna in nevarna.Bolničarja bredeta tolmune	A
zamakne v snežinke, ki jih glasna burja seje	vedno	gosteje, in s poslednjimi močmi mehko ponavlja	A
Tišina. Stenska ura tiktaka	vedno	glasneje, kakor bi opominjala, da čas hiti.	A
Težka tišina. Ura tiktaka	vedno	bolj glasno, zamolklo in votlo. Na klancu	A
iz ust, njegov pogled pa je živ, trden in še	vedno	drzen. »'rrraus mit dem Hund! ...« besno	A
in ga vleče navkreber proti grmovju. Krogle	vedno	gosteje žvižgajo okrog njiju. »Pojdi	A
korpusa pogleda po napetih obrazih in nadaljuje	vedno	odločneje, a topleje: »Naš položaj je	A
Vsi trije se ozro in prisluhnejo. Zasliši se	vedno	glasnejše brnenje tankov. Izza ovinkov	A
Sova in Boris sta neverjetno razburjena.	Vedno	drzneje stegujeta glavi iz zaklona in strmita	A
pogleda, nato pa se zamakne v morje in obraz mu	vedno	bolj žari v srečnem nasmehu velikega pričakovanja	A
dvajsetih letih je spoznal, da so ti ljudje še	vedno	prepričani, kako bodo nekoč pognali Lahe s svoje	A
zgornjem kotu, od Vranjeka sem, plava jastreb v	vedno	bolj širokih krogih.	A
še . /\ .. . / TEŽKA NEDELJA 89 . / . \/ . /	vedno	motri.Tedaj se Trohovka spomni, da je Čar že	A
tem brnenju nekdo govori z zamolklim glasom	vedno	na isti višini.Besede, besede, lepe besede,	A
spočetka igra počasi, potem pa mu prsti začno	vedno	hitreje prebirati gumbe.In noge topotajo vedno	A
vedno hitreje prebirati gumbe. In noge topotajo	vedno	hitreje in vedno bolj odločno: »Top	A
prebirati gumbe. In noge topotajo vedno hitreje in	vedno	bolj odločno: »Top - top - tóp! ...«	A
»Top - top - tóp! ...« In	vedno	več je ljudi.Izba je natlačena, zato plešejo	A
plešejo in plešejo, topotajo z nogami, topotajo še	vedno	težko in divje, toda brez napetosti in brez	A
Emanuela, Mussolinija in papeža Pija XII. Polka je	vedno	hitrejša. Lukč se je globoko nagnil in skoraj	A
dni gledal luč sveta, že je njegova mati za	vedno	zatisnila oči.To je bil hud udarec.	A
hišni red. Venček pa je ležal na peči in še	vedno	jedel suhe večerje.Pa tudi zrasel je.	A
umirjenejši: čokat in črnolas mlad mož, ki je bil	vedno	gladko obrit, a je vseeno imel kar temno višnjevo	A
stric ves čas ozira v Modrijana, ki se sklanja	vedno	niže in ki je skoraj že zavil svojo plešasto	A
že tri leta leži doma mrtvouden! Zvonovi so	vedno	glasneje in prepričevalneje klicali:	A
rodil za vse pokrajine sveta. Samo mi, da bi ga	vedno	pričakovali zaman. Glejte, vsa naša	A
smo v prepadu. In še nekaj je: cesta pelje	vedno	naprej.Tam na koncu nekje, pa je prag.	A
pravi Vatovic. Aha, reče Rožman aha ahaaha,	vedno	hitreje, to je že bolje, že bolje.Čisto perverzen	A
se Kujbišev razgovori, ima veliko povedati in	vedno	veliko govori, vedno ima svoje mnenje, vedno	A
ima veliko povedati in vedno veliko govori,	vedno	ima svoje mnenje, vedno ga pove.Oguljena aktovka	A
vedno veliko govori, vedno ima svoje mnenje,	vedno	ga pove.Oguljena aktovka mu vihra okrog telesa	A
- Se pri vas	vedno	tako drajsate? je vprašal potem, ko sta ravnala	A
nenadnem snu zdrznil in dvignil glavo. Ogenj je še	vedno	tlel, zgoraj pa je blag veter pregibal vrhove	A
zažvrgolele, tekla sta psoglavca, volkodlaka,	vedno	bolj sklonjena, dokler nista bila na vseh štirih	A
drugi strani. Med njima je bil ogenj, okrog pa	vedno	bolj molčeči ljudje, noč je šla h koncu, prihajalo	A
učila: Ljubi, dobri angel varuh moj, / bodi	vedno	ti z menoj, / noč in dan mi stoj ob strani,	A
bodo vrgli v ječo? njenega prvega, edinega, za	vedno	njenega edinega, ki je bil naenkrat več od vsega	A
zdaj se bo prebudil in se pogovarjal z mamo,	vedno	kadar se je prebudil, je to počel, prišla je	A
učitelje, čeprav je bil odpuščen, je v njem še	vedno	tičal oni novic, njegova zaobljuba. -	A
ko se Simon prebudi, je ločen od spanja, a še	vedno	v njem, ločen od sveta, a še vedno v njem, ločen	A
spanja, a še vedno v njem, ločen od sveta, a še	vedno	v njem, ločen od oblik, a s povsem jasno predstavo	A
splašen in negotov, kakor je Simon Lovrenc, še	vedno	poln naukov iz hiše prve preizkušnje, še vedno	A
vedno poln naukov iz hiše prve preizkušnje, še	vedno	obzidan s to hišo, pa četudi je prepotoval morja	A
delati dobro, pa se je izrodilo v slabo, še	vedno	tavajoč med Hišo in Katarino; tudi če je njegovo	A
okrog vratu, lahko bi bilo veliko huje z njim...	vedno	je bilo kaj, kar bi lahko bilo huje, tudi z	A
potolčen okrog po gostilnah. Meni se je Štefan	vedno	smilil, ker ima zajebano življenje za seboj	A
Vse prehitro teče, če govorim s seboj, vse se	vedno	vrača k istim dogodkom in potem skupaj z govorom	A
branje: Že vidim, v pismu vas moram ljubiti	vedno	jaz.Vi se celo lahko menite o kreganju, jaz	A
boste veliko slišali o alienaciji. Tukaj še	vedno	razpravljajo o alienaciji.« 3.	A
»Ne vem, nič ne pišem.« »Pisatelj	vedno	piše.Celo takrat, ko je ostrige.«	A
Nikoli ga ne vržejo ven.	Vedno	ga previdno in vljudno odstranijo.Jezus ima	A
letala, tista, ki bi najbolj morala priti, imajo	vedno	zamudo.Pritisniti in razpustiti napeto pričakovanje	A
kar tako lepo smotrno, vnaprej pripravljeno,	vedno	siloviteje in višje se je premikala svetloba	A
želel. Toda kaj kmalu so se začele izkrivljati,	vedno	hitreje so spreminjale svojo navidezno podobo	A
vrata loputati in se vse pogosteje odpirati.	Vedno	pogosteje sem moral gledati kosmati obraz svojega	A
Razširjene zenice so pričale o tem, da v krvosesu še	vedno	živi upanje.Da še vedno upa v nenaden preobrat	A
da v krvosesu še vedno živi upanje. Da še	vedno	upa v nenaden preobrat, ki bi mu znova vrnil	A
bo na mojem obrazu zasledil nasmešek, v mojih	vedno	begajočih in umikajočih se očeh senco posmeha	A
tkanine na hlačnici, sprva narahlo, nato pa	vedno	močneje, medtem ko naslonjen na zid vliva vase	A
potrpežljivostjo so se obračali drug k drugemu in si	vedno	znova nekaj dopovedovali.Stal je med njimi in	A
drobnih spominov, ki pa so nekje ves čas navzoči,	vedno	enaki, vedno drugačni, spremenjeni, brezštevilni	A
ki pa so nekje ves čas navzoči, vedno enaki,	vedno	drugačni, spremenjeni, brezštevilni.Težko je	A
prijela tudi za zapestja, kakor da bi jo zeblo in	vedno,	kadar jo zebe, si drgne zapestje.Potem sva šla	A
utonilo v pozabo, se je začelo znova. Znova in	vedno	bolj scela, z vedno večjo nestrpnostjo sem čakal	A
je začelo znova. Znova in vedno bolj scela, z	vedno	večjo nestrpnostjo sem čakal na robavsa, kmetavsa	A
kljub temu z drugimi (tesno povezan), morda je	vedno	v istem položaju (v odnosu do drugih, ki se	A
neurejeno (o, blodne misli), vse je prepreženo z	vedno	novimi poizkusi.Kvintet se skuša prav po vzhodnjaško	A
rdečo glavo. Tedaj so se prsti na rokah pričeli	vedno	hitreje in vedno bolj krčevito krčiti, a glava	A
so se prsti na rokah pričeli vedno hitreje in	vedno	bolj krčevito krčiti, a glava je omahnila, oči	A
krčiti, a glava je omahnila, oči so se zaprle,	vedno	hitreje so začeli grabiti, a glava je za čudo	A
a glava je za čudo zanihala na tankem vratu,	vedno	hlastneje so prsti zbirali tkanino, veke so	A
prsti zbirali tkanino, veke so se povesile,	vedno	hitreje je roka grabila za posvinjan bel namizni	A
kazali na nobeno drugo možnost. Roka se je še	vedno	oklepala bele tkanine, veke so se razprle, zenice	A
bleskom posmeha, pozneje pa prav zagotovo z	vedno	očitnejšim.Razprtim, jeznim in pobliskavajočim	A
se razdružita in razkrojita, kajti udarci so	vedno	močnejši in hitrejši, ropot preplavi polje,	A
na poljano, ki je bila v hipu razsvetljena,	vedno	več luči se je prižigalo na oknih, ljudje v	A
svetijo vame, zvoki pa postajajo vse šibkejši,	vedno	bolj zamolkli. Sedaj jih vidim v žarki svetlobi	A
skupaj celo nekoliko udobnejše, čeprav si še	vedno	zatrjuje, da zaves ne mara in da jih bo prej	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani