Ko pa je stal v temnem gozdu sredi zelenja in poslušal ptičje petje, je zavriskal tudi on iz prostih prsi, in trdni njegov sklep se je stopil kakor sneg na gorkem soncu. Hitro se je navadil Juri novega dela, in kmalu je bilo cepcev nasekanih velika butara; nabrali so potem še gob in malin, zase in za prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri župniku, pri zdravniku, pri štacunarju, in dobil se je denar, ki se vedno potrebuje. Tako odkritosrčno se je veselil Premec, da ostane Juri pri njem, in tako prisrčno je govoril Miha s svojim prijateljem, da je bil ta ves ganjen; zdelo se mu je, da je našel nov dom in na domu zvestega brata.