nova beseda iz Slovenije
rok in vprašal Gašperja, če misli res ogrditi | spomin | svojega lastnega očeta pred sodiščem. »Res, | A |
Staremu Bricu je bil pa kakor tudi Gašperju | spomin | prešlih dogodkov še na poti, da se nista mogla | A |
za prejšnje grehe in zapustiti za seboj dober | spomin. | Vedno je bil doma, vedno pri delu; še h Gašperju | A |
kakor da bi si hotela vso to krasoto vtisniti v | spomin | za dolgo časa, in Anka, kakor da bi jemala slovo | A |
Ivan, »pristno narodno pa je. Mi hočemo oživiti | spomin | vašega strica, da bodo še pozni vnuki romali | A |
časti trideset kron. Tako se je proslavljal | spomin | vrlega slovenskega pisatelja Urbana Škorca, | A |
napisali za novine nekaj vrstic blagemu pokojniku v | spomin, | « je nadaljeval davkarjev sin.»Omenili boste | A |
nesrečo te je pahnil, nedolžnega siromaka, kak | spomin | ti je zapustil!Zdaj boš jokal za njim; ko odrasteš | A |
izražali po ovinkih želje, da bi radi dobili za | spomin | na rajnika še kakšno zlato uro ali kaj namiznega | A |
osleparila za doto in spravila od hiše.« »Dober | spomin | imaš, Urša; jaz sem že vse to pozabil.« »Jaz | A |
če bi ga ne bil zadrževal in motil neprijeten | spomin. | Urši je stisnil, ko je peljal Laha mimo nje, | A |
toku cevko za smotke iz jantarja. »Miciki za | spomin | pa nekaj okroglega,« je dejal in pokazal med | A |
sovražni okolici. Najhujše je bilo, ker ji je | spomin | tako hlastno grabil, tako krčevito držal vse | A |
zaboj raznovrstnih nepotrebnosti za dom in za | spomin | znancem in znankam. »Oh, kolika razlika med | A |
Deseniške zadavil svojo ženo; preganjal ga je | spomin | na ljubljeno Veroniko, katero mu je oče umoril | A |
živela varno. Te bisere in rdeče zlato ji izroči, | spomin | na njeno mater, na njen rod. Lakota in reva | A |
tudi ni mogel držati, dasi je imel dosti dober | spomin. | Ti krčmarji so bili dobri ljudje in niso pritiskali | A |
preživel mnogo veselih in žalostnih dni. Ta | spomin | ga prevzame tako, da stopi nekoliko od brezna | A |
ti, frular! vaju ne pozabim, dokler mi bo živ | spomin! | Po končani službi božji se spustiva v dol. | A |
vsakem obrazu, zdaj jim ničesar ne manjka, le | spomin | na nesrečne sestrice, ki še stočejo pod tujim | A |
Anica je utrgala eno. ‒Jaka, imej jo za | spomin | na ta trenutek, ‒ jo je izročila fantu.‒ Spremlja | A |
pogledala sina. ‒ Ta molitvenik je moj najdražji | spomin | iz mladih let.Neštetokrat sem ga imela v rokah | A |
vtisov, ki so se mu v nočni tihoti vračali v | spomin. | Zadnji dogodki so drug za drugim oživeli; slovo | A |
noč . / . / stran 6 . / prišla sva kot pride | spomin | kot da le vračava se iz davnin kot da že zrla | A |
/ do jutra še si daj želim da voda vzela bi | spomin | a leta so ki kar tako kar z mano bo to s tabo | A |
posadil za hišo. Njegov plod mu je bil drag | spomin | na starega kovača, ki je medtem že umrl, zato | A |
Buterna, stoje med pogrebci, priklicati v svoj | spomin, | a nič ne bo razsvetlilo njegove glave, ne bo | A |
mogočno bezgovo trdnjavo. Seveda mu je preskočil | spomin | v isti sapi na Zarkino kočo, ki jo je bezgovje | A |
predočiti, vsakič pomisliti in si jih poklicati v | spomin. | Helenine so bile prisotne, ne da bi se moral | A |
se je, da od vseh spominov edino ona ni bila | spomin, | temveč živost in resnica.Od stotih prikazanj | A |
žeblji obito jermenje. Oprava, ki je bila le še | spomin, | kajti konj je šel iz hleva že pred leti.Večji | A |
gladine, mlatil v njej z ropotcem. Kako kratek je | spomin | telesa! Nič ni bolj pozabljivo ko telo in le | A |
ponavljanju dejanja se na prejšnje navezuje, se mu | spomin | za kratko povrne, da ga takoj za tem spet zapusti | A |
a ni se mu mogla dopovedati. Zdaj ko se mu | spomin | razvija in jasni pod mrtvašnično prisilo, razlikuje | A |
prišle so v pozabo, mnoge so se mu vtisnile v | spomin. | Živa je ostala praskarija v tiskarni, poslali | A |
prav žal mi je zanj, vendar sem sama brez moči, | spomin | nanj bo ostal čist in nemoten, občudujem doslednost | A |
najdebelejše kaplje, kar jih pomnim, če se je na moj | spomin | mogoče zanesti, in bog je rekel bodi dež in | A |
stavkov, to slišim od daleč, z glasom nima težav, | spomin | deluje in hrabro podaja predsinočnjim naučeno | A |
raznesti ali zapaliti dračje, ki leži v žalosten | spomin, | ker bi mrtvec na onem svetu potem ne imel pokoja | A |
kako cerkev ali na široko razpotje za večen | spomin, | da bi se nad njim izgledovali pozni rodovi in | A |
zapustil v Bosni. Vsaj drvarji naj imajo lep | spomin | na gospodina Franja.« Segel si je v polno bradico | A |
ki so se v deških letih za veke zadolbli v | spomin. | S svoje poti je videl v daljavi zelene kope Majevice | A |
»Res sem pozabil. Staremu človeku se trga | spomin | kakor predici preja.Težko je onemu, ki mora | A |
handžar ali kinžal, jatagan ali samopal. Za | spomin | je delil čestiti knez orožje in ne za boj proti | A |
Gregorki, da se mi je, ko je odrasla, zasadila v | spomin, | da so moje misli vselej, kadar sem slišal njen | A |
prinesel od vojakov sabljo, kakor je rekel, za | spomin. | Tista sablja, gola in bridka, je slonela poleg | A |
pozabil tistih časov, Gregorka; kakor senca gre | spomin | na preteklost za človekom: izgine za kratke | A |
prvič zato, ker mi je tako živo priklical v | spomin | prijatelja mladih let in dobrega človeka, drugič | A |
plašč pozabe je še ni zakril. Radi se vrnejo v | spomin | dogodki, ki jih je človek doživel kot dvajsetletni | A |
stran 70 . / Črnem dolu ne. Najlaže izbriševa | spomin | na to naključje, ako bova daleč narazen.«Oprl | A |
jim je ponoči umaknil izpred oči in si je za | spomin | in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega | A |
le v širokih sencah se je šopiril še hlad, | spomin | na prebolelo zimo.Sveža travica, dobro ped visoka | A |
Njegovo rdečelično družico pa je prevzel | spomin | na slavni dogodek in ušel ji je smeh, stresala | A |
pest, tretjemu sijajen koder, četrtemu dober | spomin | ‒ nikdo ni da bi se smel bahati s svojim darom | A |
časopisov jih strižejo in spravljajo v trajen | spomin. | In v drugih ulicah jih posnemajo, kar pa ni pošteno | A |
isti malo zabrekli vrat ‒ in šlo mu je skoz | spomin, | da so v šali radi dražili Micko, ono, ki so | A |
Rebula še štiri do šest drugih na čast in v | spomin | vsemu sorodstvu in svaštvu slavljenčevemu do | A |
ki kar kriči po disciplinarni preiskavi! | Spomin | na »grand packo« je prijatelja Pipa tako razburil | A |
ima baš macesen najbolj značilno in zato za | spomin | najugodnejšo obliko.Niti stari Jur niti detektiv | A |
je skoz začudene oči in zijajoča usta vrnil | spomin. | Ozrl se je v svojega sovražnika in ‒ rajska milina | A |
hišo, kjer so stanovali, se mu je na mah zbudil | spomin | na popoldanski dogodek: da ga je natepla mati | A |
Stanko je pokimal. | Spomin | na neprijetnosti današnjega dne in kočljivost | A |
v prid; izkazalo se je, da ima fant izboren | spomin | zlasti za to, kdaj, kje in od koga je bil tepen | A |
in ni bilo več o njem ne duha ne sluha. Za | spomin | pa ji je zapustil majceno, suho in kričavo dete | A |
bolela, toda hrabro je premagoval malodušnost. V | spomin | si je klical poučne indijanarice in preudarjal | A |
sina. Kakor bolesten vbodljaj se mu je zbujal | spomin | na smrt sina Antona, otresal se je bolečega | A |
živeti brez prvega in drugega, zdaj se mu je že | spomin | na oboje gnusil!Ali se pa bo tudi žena mogla | A |
poslušanja! ‒ O kralj Sahriar, sladek mi je tvoj | spomin! | Pripovedovala sem ti, in ko sem ti pripovedovala | A |
mestnega magistrata in je vredna, da jo obudimo v | spomin. | Od nekdaj lepe so Ljubljančanke slovele ‒ pravi | A |
gotovo se bo, ‒ da niti kihnili ne bodo njemu v | spomin, | dasi bi to jako krvavo zaslužil. Zasluge povodnega | A |
avljanje. . / . / stran 195 . / ‒ Še živi njegov | spomin, | še ga pojó pesmi, in čim bo budžetna mogučnost | A |
nedogledne njegove posledice. Kakor daleč sega | spomin | mojemu peresu in peresa peresu in peresu peresovega | A |
ali bencina ‒ ni treba dosti, da ga je le za | spomin, | pa ga je mojemu nosu dovolj. Povoham odejo | A |
izrazil željo, kos lune da bi si rad vzel za | spomin, | ne bi ti odrekli, kajti so neverjetno postrežni | A |
več sledu. Le v narodni pesmi da se hrani še | spomin | na obzidje, ki da so ga gradili meščani iz samega | A |
bi bil še našim potomcem ohranjen dragocen | spomin | na konja in njegovo življenje in običaje. Saj | A |
nekaj tisoč prebivalcev ‒ za številke imam slab | spomin | ‒ in služijo prebivalcem za njihova pota razne | A |
obe jokali, gospa in ona, in ji je gospa za | spomin | podarila karte.In manjka samo ena. | A |
zasigura v javnosti in v letopisih oblasti časten | spomin! | Tako je bilo njega dni in je živel npr. tam | A |
vred tudi plen in nemara še zavest dejanja in | spomin | na dejanje ‒ ne, tega ni odobravati! Vendar | A |
Prenategnil se je v službi, je dejal, in sedaj mu peša | spomin. | Pri financi pa da je treba izbornega spomina | A |
preobilnih uradnih poslov da mu resnično peša | spomin | za broje, zadnjič da se mu je pripetilo pri | A |
nisem pri financi, ko imam za broje še slabši | spomin, | kakor ga ima prijatelj Blaž. [ Slovenski narod | A |
/ najsi ni vredna bogve koliko, v prijazen | spomin | bi ti vendar bila.Ne boš je dobil! | A |
boste ostriženi, pošljite mi svojo fotografijo v | spomin! | Jaz Vam bom pa svojo. | A |
prijatelja, ime mu je Vinko, in mi je prišlo v | spomin, | da je bil ta Vinko izjavil, da k skavtom ne | A |
činovnike. Kakor koli ‒ ohranili ji bomo prijazen | spomin | in vrata na parcelo ji ostanejo vsakdar odprta | A |
ljubijo jih, kajti da jih vsakikrat razburja | spomin | na kroglo, ki včasih prižvižga izza skale in | A |
gledaš in poslušaš, hočeš nočeš se ti vtiskuje v | spomin | beseda za besedo, ta zaradi lepote ali blagoglasja | A |
mimo njega, vsa zloba sveta se mu je režala v | spomin. | Bil je truden in žalosten. | A |
se jih je lotila, je bila vdovica Sonja. »Za | spomin | na Liska in na vas, gospod Kališnik,« se je | A |
neznano pot. Gregec je od te nesreče odnesel za | spomin, | da je vse življenje jecljal. ZAPELJIVE BOROVNICE | A |
njegovo skrb zanjo in ime urednika. Izročam jo v | spomin | predragemu pokojnemu prijatelju Jožu Plečniku | A |
je bilo ime, za slovo objemala, mu je dala za | spomin | dragocen prstan z žlahtnim kamnom.»Imej ga za | A |
dragocen prstan z žlahtnim kamnom. »Imej ga za | spomin | na mater.Ne izgubi ga, da ne boš nikoli pozabil | A |
kolec in jo trdneje privezal. »Pomeni, to je | spomin! | Nikoli več ga ne bo nazaj!« je vnovič vzdihovala | A |
zbrati misli. Francko si je poklicala živo v | spomin, | začela pretehtovati vsako dogodbico, vsako količkaj | A |
bo tegale kozarca, ki ga popijemo na njegov | spomin. | « Med pogrebci je završalo. | A |
jih naberi in nosi v kodrih okrog senèc.« »Za | spomin | na brata!« »Jaz pa za spomin na vojsko!« | A |
»Za spomin na brata!« »Jaz pa za | spomin | na vojsko!« Vsul je kamenčke v majhen, s srebrom | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |