spomin (701-800)

ščegetale po licih in zeblo me je. Nevesel mi je	spomin	na prvo sveto obhajilo.Mnogokdaj in v mnogoterih	A
življenje, ki je sojeno in obsojeno. Nevesel mi je	spomin	na prvo sveto obhajilo, nevesel na zadnje.Pri	A
žar; sonce je bilo v očeh in v njem je ugasnil	spomin	na zatohle, mračne izbe, na prašne ulice, na	A
se je to zgodilo in pred zdavnim časom; ali	spomin	je ostal v meni teman in grenak.	A
trenotek; morda se je bil porodil - hipna senca -	spomin	iz nekdanjega nezavednega življenja.Zazibalo	A
tudi jaz tako oblečen nekoč? Ne... to je pač le	spomin	iz tistega nezavednega, že pozabljenega življenja	A
Spreletelo me je vsega in globoko presunilo, kakor	spomin	na daljno mladost, na sveto Veliko noč, na nekaj	A
noč in samoto in v trpljenje brez kraja; vsak	spomin	je vrv, vsaka misel je okov; in od nikoder je	A
daleč, da je bila njih sladka pesem komaj še	spomin.	Obšla me je prijetna misel, kakor pozdrav	A
praznota je v njej. . / . / stran 142 . / En sam	spomin	še kljuje z neusmiljenim kljunom; spomin, da	A
sam spomin še kljuje z neusmiljenim kljunom;	spomin,	da je treba nekaj velikega in važnega storiti	A
tisti večer mu je bil vzrastel do rame, ali	spomin	je ostal in se ni dal izbrisati več ...Še iz mnogih	A
univerzo ne morem), in, morebiti se mi posreči, da	spomin	nanjo nekoliko odženem. 3. avgusta	A
Palo mu je na dušo težko in žalostno, kakor	spomin	na sladko srečo, ki je šla mimo njega pred davnim	A
blatnih potih ... Ne zameri, Nina -- to je bil le	spomin	na žalostno preteklost, ko sem še imel opravila	A
ugasnila bliskoma ... Ali je bil človek, ali je bil	spomin	tvoj in moj, porojen iz nemirnega srca in utelešen	A
brezno in noč, je nenadoma utihnil. Samo še	spomin	in samo še slutnja trepeče v najinem srcu.	A
In kakor še ni ugasnil v tebi in v meni teman	spomin	na preteklost, in kakor še huškne časih čez	A
oproščenja? ... Prišla sta mi danes naproti -- kakor	spomin	pred smrtjo; in žalostno je moje srce in polno	A
slovo mi podaj roko, zato da bom imel dragocen	spomin:	brez očitanja in brez solza mi je podala roko	A
in nekaj težkega ji je kanilo na srce, grenák	spomin	na nekaj žalostnega, nejasnega, že polupozabljenega	A
izpremenilo, bo vsega uboštva konec, in celo	spomin	na grdo preteklost bo ugasnil ...Kadar je bral	A
goreča misel, njeno verno upanje, njen sveti	spomin	- vse je bilo le koprnenje po izgubljeni, ugrabljeni	A
je zgodilo z njeno podobo. Kolikor bolj je	spomin	grenak in bolesten, toliko pogosteje zaboli	A
dušo brez peroti ... * Prišli so mi v	spomin	zadnji dnevi mojega prijatelja Makarija.Njegovo	A
pred njene oči v tem trenotku ter ji pokličem v	spomin,	kar je minilo za zmerom?... Čutil se je nizkega	A
To niso bile sanje, pregloboko v srcu je bil	spomin.	Tudi zategadelj niso bile sanje, ker je je	A
so jo bili pesniki opljuvali. V moji duši je	spomin	tako gorak in sladak, da bi ga ne zamenjal za	A
zaspana bela vas, cerkev z rdečo streho; vse kakor	spomin.	Stal je ob odprtem oknu, jutranji veter mu je	A
je molčal; zla misel je bila, v njej žalosten	spomin.	Zemlja je dihala v hladno jutro, megla je	A
štacije! Takrat, tisto noč ga je stresel mraz;	spomin	je bil, ki je potrkal na okno: ”Pojdi, Anton	A
Grivar, pojdi, kakor so hodili pred teboj!“	Spomin,	črna senca, se je držal z roko ob okno kupeja	A
pred ogledalom, mu je šinilo mimo oči kakor	spomin	... samo trenilo je, da ni videl in ne razumel	A
Glej, Minka, duša moja ... kakor črn oblak je šel	spomin	po nebu ... stran se ozriva!...	A
smeješ, če si pijan, se jokaš. Danes je lep	spomin,	svetal kakor sama glorija ... jutri pa boš zardel	A
zasolzele oči. ”Kako pa ti -- ali ti je lep	spomin,	ali zardevaš ter pljuvaš?“ ”Nič!	A
suženj. Dovolj je in slava Bogu, da je ostal	spomin	-- pa če v trpljenju!...	A
razodeva in glas, da ste doživeli! Odkod bi drugače	spomin,	pa odkod trpljenje?“ Grivar se je nasmehnil	A
tuje! ... Mislite si, kaj mi je bilo blisnilo v	spomin,	predno sem vas srečal pod brezami: tisti večer	A
stran 54 . / ”Kaj je bilo takrat, da je ostal	spomin?	Sama ne vem, kaj je bilo; kakor podoba je, ki	A
to, kakšen večer je nocoj?“ ”Lep večer je ...	spomin	je za gorami, ampak zarja je ostala.Saj je sladkost	A
velikimi, svetlimi očmi kakor sam. ”Odkod ta	spomin,	odkod ta strah?“ Vzkriknil je hripavo in	A
Pogledala ga je; tudi v tem dolgem pogledu je bil	spomin	-- ne tisti, ki plane kakor plamen proti nebu	A
tisti, ki plane kakor plamen proti nebu; tih	spomin,	ki se vzdrami ob rahlem klicu, trene s trepalnicami	A
me je kakor hlapca. Zato mu hočem dati majhen	spomin	...Vrzimo mu tisti čebelnjak na cesto!“	A
stran 117 . / Polagoma so se mu vračali v	spomin	dogodki minule noči, a zdeli so se mu zmedeni	A
dnevu, pod svetlim opoldanskim soncem obsenčil	spomin	na starost in smrt.Malenkosten dogodek, ena	A
bila kretnja razločna. Rahel dih, bežen kakor	spomin,	je šinil preko njenih lic in ustnic.Mimo okna	A
najskromnejšo, na kateri je bil napisan svetel	spomin.	In spomini so bili napisani povsod, kamorkoli	A
vse, vsaka pedenj tál in sten in stropa je	spomin	na zamujeno uro sreče, je očitanje, ki ga boš	A
boš sama!“ ”Neka slutnja mi ne da miru, nekak	spomin	...Mučim se, da bi razločila, da bi se spomnila	A
ustvarjen za trda tla in da nima plavut; tak	spomin,	pa če prešine dušo le za trenotek, je že poguba	A
mladosti same ni več, lepote ne; le sled je še, le	spomin.	Spomin na nekaj, kar bi moralo biti resnično	A
ni več, lepote ne; le sled je še, le spomin.	Spomin	na nekaj, kar bi moralo biti resnično in živo	A
krivenčastih, golih, zaprašenih dreves, samo	spomin	mladosti in lepote, okamenelo senco življenja	A
izgubil! Dan se ne povrne več, pokoplji še njegov	spomin!	Iznova začni, tako se napoti, kakor da si bil	A
nasmeješ tiho in prijazno, bi bil lahko še ostal	spomin	- ej, vsaj spomin na velikonočne pomaranče,	A
prijazno, bi bil lahko še ostal spomin - ej, vsaj	spomin	na velikonočne pomaranče, na prvo židano ruto	A
velikonočne pomaranče, na prvo židano ruto, vsaj	spomin	na fanta, ki te je prvi osleparil, ko si nosila	A
cingljanje mu zveni v ušesu - odkod? Kakor	spomin	je na nekaj lepega, toplega, ki je bilo - kje	A
ker molčati ne more, je komaj znamenje, komaj	spomin	tistega, kar je gledal z lastnimi očmi. Ni	A
bil Šobar. Vzdignimo, pa pijmo tiho v njegov	spomin!	“ Vzdignili so kozarce in so pili, v žalostne	A
rekel dacar, ”pa vzdignimo še enkrat in pijmo v	spomin	tisti prelepi nevesti, ki je šla v klošter,	A
trudno glavo; v očeh se je zasvetilo kakor sladak	spomin,	kakor slajše hrepenenje. - Kako pa je	A
razbojnik, vendar sem te vesel in lep je nate	spomin	v mojem srcu.Zakaj bi jih ne zasužnjil, če ti	A
čelo; čigav je bil tisti obraz? - Kakor daljni	spomin,	kakor sladka žalost se je zgenilo v Markovem	A
doživel lepega in žalostnega, mu je prihajalo na	spomin,	in oči so se mu orosile.Besede so mu vrele na	A
težko mu je bilo: kakor da je bil onečastil	spomin	Dionizov.Bolela ga je glava in pred očmi se	A
takem zmagoslavnem tonu! Omadeževal je njegov	spomin	v njenem srcu... ponižal ga je pred njo s svojim	A
trepetala ravno nad posteljo. Mraku so prihajali v	spomin	njegovi mladi dnevi, njegove krasne sanje, polne	A
se vzdigajo podobe, ki zapišejo časih svoj	spomin	bolj razločno v srce nego ura in dan živega	A
stopnicah mimo mene, tiha in vdana, kakor lep	spomin	... Vstal sem, da bi se poslovil.	A
Zastrmel je name z motnimi očmi. ”To je	spomin	... to je bilo na bregu ...“ Vzel sem svoj nožek	A
sirotne starke. Ali še živi, ker ji ne da umreti	spomin	in koprnenje, ali pa je umrla od bridkosti in	A
življenje! Utonilo je v dnu jezera, ostal je le	spomin,	napol grenak, napol sladak.Nastopil sem z veselim	A
pozna ne greha, ne kesanja ... Prihajajo mi na	spomin	dogodki, čisto že pozabljeni in malenkostni	A
zastane na jeziku. Zatiskam oči in si kličem v	spomin	karkoli lepega - ali vse drugo je bledo, zlagano	A
Ob taki noči, grenkobe polni, mi je prišel na	spomin	obraz mladega dekleta, skoro še otroka, ki sem	A
starec, da si mi mladost izgubljena, ki jo nosim,	spomin	daljnodaljni, v tem trudnem srcu s seboj.Glej	A
srebrnim kladevcem. Ustavil je korak, pomislil je,	spomin	je švignil mimo njegovih oči.Potrkalo je vdrugič	A
Udari se na čelo, na to mozoljasto, da ti vstane	spomin	iz groba!Iz golega sočutja smo te sprejeli medse	A
pozabili - hitro so takrat šumela leta in za	spomin	in zvestobo ni bilo miru ... Ko sem naletel	A
zahvali se v srcu in pozabi; le včasi se še oglasi	spomin	- tiho, prazniško zvonjenje iz daljave.Zapel	A
zidom ... Tam je zdaj moja kapelica, tam zdaj moj	spomin	na lepoto čiste mladosti.Vselej sem romal tja	A
obrazih, ki jih vidim in ki jih ljubim, je rahel	spomin	njene nebeške lepote.Zato jih ljubim - in tudi	A
sem te jaz poljubil!“ Spominjam se; pa bodi	spomin	žalosten - lep je in čist. Klečal sem pred njo	A
Nikoli več je nisem videl z živimi očmi, ali	spomin	nanjo je grizel v srcu, grize neprestano, pije	A
njun zvonki smeh. Nalašč, meni v znamenje in	spomin	so se igrali sončni žarki na njunih obrazih	A
nekoliko župan sam in da ga je spreletelo kakor hud	spomin.	”Kaj je morda ... ali je morda ...“	A
skrb. ”Nekaj živega se je oglasilo - kakor hud	spomin	iz noči!“ In oglasilo se je vtretjič, zaklicalo	A
spreletel mraz. ”Kaj so to sanje ... kaj je	spomin	... ali je morda resnica?“ Pogledal je na desno	A
ni več oznanjal življenja in imena, nobeden	spomin	ni razodeval njegove poti. Župan je naročil	A
kakor vsi drugi, je očedil gosposko črno obleko,	spomin	iz davnih dni, in si je zavezal črno pentljo	A
oči, so že ugasnile. Dalje je romal njegov	spomin,	od groba do groba; mnogo jih je bilo, ob malokaterem	A
veseli. Zdaj ni nobenega več, toliko da je še	spomin.	Žal mi je posebno za enega med njimi; tako čvrst	A
veje in je šel ... Pet let v zemljo zakopanih ...	spomin	grize v srcu, da bi to srce vpilo od sramu in	A
trga najsvetejše vezi, da ostane v srcu večen	spomin,	da naj ga nikar ne preklinja v svoji čisti in	A
veje in si šel. Pet let v zemljo zakopanih --	spomin	grize v srcu, da bi to srce vpilo odsrama in	A
z njimi ... Bog sam vedi, odkod in čemu ta	spomin:	kadar vidim daljno domovino skozi okno svojih	A
prestrašen vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak	spomin,	zaboli in zapeče s toliko silo, kakor da je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani