spet (1.001-1.100)

kjer se je katastrofa uresničila, sem se ji	spet	izmikal, tokrat z delom.Samogibno sem se odrekel	A
ne bo nič, se je uprl, a se nazadnje vendar	spet	odpravil po sredi kolen nazaj na svoj prostor	A
nosnici sta mu komaj vidno trepnili, a že je	spet	nadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih ulicah	A
banditke, a so bile najlepša dalmatinska dekleta.	Spet	so napolnili z njimi zapor, a imel je srečo	A
čakal pa sem nekaj dni, da me je tovornjak	spet	odpeljal v Harzungen.Bilo je prav v času velikih	A
peljala k mogočnemu izhodu, onkraj pa se je	spet	nadaljevala široka cesta, da se je človeku porajal	A
gumijaste rokavice oddrsale na kup, a že so bili	spet	ondi nosači z lesenimi nosili, ki so imeli po	A
papirjem. Torpede so seveda morali pripeljati	spet	nazaj.Vlak torpedov.	A
prihajali k ležišču kakor sence, odhajali in se	spet	vračali.Ves čas je ležal na hrbtu, zavoljo bele	A
to prva smrt, ki smo ji priča. V meni se je	spet	zbudil glas vesti, ker sem bil tam zavoljo formalnega	A
ko je Mladenu takó nesmiselno potekel rok.	Spet	mi je bilo prizaneseno, brez vzroka prizaneseno	A
izmuznilo, da ga ni urna dlan zadnji trenutek	spet	ujela. Srčna hiba, je rekel fant in pobezal	A
stran 176 . \/ Fantu se je začelo zatikati, in	spet	sem pomislil, da je samó medicinec, ki se je	A
Ne, je rekel šef. Takó je	spet	paral črevo in se ustavil, pogledal in rekel	A
fant takó metal drobovje na kup in ni odprtine	spet	zašil kakor zdravnik v Dachauu.Takrat sem se	A
biti, vsi tvoji gibi morajo biti naravni. In	spet	sem vedel, da ponavljam nesmiselne besede kakor	A
teles po snegu, čakanje v baraki na prepihu,	spet	tek po snegu, potem ko si ob volneno perilo	A
nekaj odstopil sinu, Ljubu), ko se je bilo treba	spet	sleči na snegu in čakati pred skladiščno barako	A
A hitro, ker je bilo treba umiti menažko in	spet	teči v vrsto na sneg. Da, nič nisem bil lačen	A
bilo videti, da bo počivanje dokončno. A sem se	spet	izlizal kakor trdoživ pes.Potem je pomagal weberei	A
svoje položaje, sem bil jaz ob prihodu v Dachau	spet	navadna številka.A priznam, te osamitve je bila	A
V nji. Potem	spet	pred njo.Moj dragi striček Tomaž, ki je bil	A
bile zvrhane, a bodo lahko v najkrajšem roku	spet	prazne.In ko sem stegoval ude v glasnem toku	A
so kljub vsemu ostali živi, jim je na skrivaj	spet	začela poganjati klica življenja.Vendar pa je	A
zbiti, in ko so ravno trdno zaspali, so morali	spet	na pot.Samó kdaj se jim je posrečilo, da so	A
onesnaženih teles samó želel, da bi kmalu ležala	spet	čista, kakor bi si domišljal, da se bo umito	A
Belsenu prav takrat, ko sem bil jaz tam, me je	spet	prevzela nepotešenost, ki me je obsedla tukaj	A
je sredi razburjenja ozračja in novih podob	spet	zbudilo v prsih.Zvečer je bilo in vračal sem	A
zavoljo neskončnega strahu. Ko se je gorila	spet	zadrl, so roke poveznile namočene čepice na	A
zamesil zemljo in gozdove s človeškimi ostanki.	Spet	udarci?In misel je splašeno zakrilila po zvotljeni	A
desno in na levo, a nazadnje so se morale oči	spet	ustaviti na hrbtih vrste, ki je stala na gornjem	A
vrhu nabuhnil in so mu lovke razpadle, da je	spet	sajast slon, ki pleza brez nog po kolenih in	A
\ .. stran 209 . \/ lobanje. Zakaj bilo je	spet	slišati tope udarce.A so se vrste začele premikati	A
zmeraj bolj mrakotno zavoljo oblakov, ki so bili	spet	breji sloni pred okni, fant pa je nihal nad	A
pa je Himmler vztrajal, naj zmrzlega jetnika	spet	ogrevajo s toplim telesom nage jetnice. In	A
/ vica drobec resničnega življenja. Zato se	spet	približam, da slišim vodnika.Pripoveduje o Čehu	A
rešil tega pekla. In res je s tisto preklo	spet	preskočil visoko, naelektreno žico.Da bi se	A
Noch einmal aufhängen. Akademik da je	spet	odrinil pomagače, ker ni hotel, da se ga lotijo	A
nedolžna noga. Zdaj bi moral iti proti izhodu, a	spet	odlašam kakor spodaj, ko se nisem mogel odločiti	A
odhajajo k mrežastim vratom in bodo prav kmalu	spet	številčili doživljaje, delili ure in drobili	A
Nobenega razodetja. Če kaj, se mi zdaj	spet	razodeva, da je nemogoč obstoj dobrega božanstva	A
poznati razločka med dobrim in zlim. A to	spet	še enkrat pomeni, da samó človek lahko uredi	A
ponosa velikega naroda živo čutim, da se mi	spet	prebuja upor proti načinu, kakó smo še nedavno	A
dolga doba, ko se bo človeštvo razšlo in si	spet	poiskalo zelenja in gozdov in rek; in takrat	A
rešitev naše usode, se bo pomirilo in začelo	spet	in od kraja spoznavati zemeljsko domovino.	A
zato lahko tudi odrešilne. A tedaj, ko jih je	spet	uvrstil in se odpravljal, da jih odvede, je	A
Nazadnje camping. Premagal sem	spet	skušnjavo, da bi prenočil v zidani hiši in spal	A
Saj se moja počitniška nenavezanost nazadnje	spet	razrase v skrito povezanost z vsemi nekrvoločnimi	A
olminske strmine. . /\ .. stran 231 . \/ Da, ker	spet	sem tam.Mislim na Andréja.	A
ki so je polne naše nemirne oči, odkar so se	spet	znašle v kraljestvu barv in rastí.Zakaj se nisem	A
Vez z naravo se je zdaj pretrgala in jo bodo	spet	našli, ko bodo v fjordih, ob tulipanih ali pod	A
obiskovalci zapustijo terase. S svojim nastopom	spet	ovrednotijo tla, po katerih so se sprehajala	A
nobenega poroštva nimam, da me lakota ne bi	spet	premagala.Enkratnost dejanja nič ne zmanjša	A
mi sluznice niso več izcejale. Komis mi je	spet	začel dišati, medtem ko je imel med boleznijo	A
za nekaj časa pozabili, da bo nago telo kmalu	spet	objel višinski zrak.Kakor ploščica na podu smo	A
prenašam na terase iz spomina, ki je v sanjah	spet	oživel.In vedel sem, da sanjam, a bil sem obenem	A
kakor da ga hočejo zrušiti. Takrat pa so se	spet	odprla vrata kopalnice in so se prikazala telesa	A
zatreti rod, ki je tako oskrunil zemljo, se mi je	spet	porodil dvom v množično odgovornost.Do neke	A
ki so prišli iz bokov njegovih samic; a je	spet	res, da se ljudje povečini ne zavedajo, kakó	A
kakor potreba po prekletstvu in izobčenju. Pa je	spet	res, da je bilo izjemno, če je nemški človek	A
po Janoševem koncu. Voza ob lokomotivi sta se	spet	polnila, a število suhcev se je bilo vendar	A
Mont . /\ .. stran 250 . \/ martru, kjer bom	spet	ves prepojen z vero v vrednost človeškega snovanja	A
so bili vsi vneti za take zgodbe. Zdaj imam	spet	otroke pred sabo, skozi orošene šipe avta so	A
se razlivajo po licih. Šele potem, ko sapa	spet	povleče, pa se misli lahko zares rešijo izpod	A
Potem fantek: »Lej moje, mama!« Nato čez hip,	spet:	»Mama! Bruna je potopila moj čolniček, mama	A
poletni dopoldan in za sobo v hotelu. Poglavitno	spet,	da ni sam. Gotovo; a pred letom dni so mu bili	A
odbezlja. In ni prav, če je preveč nežen, in	spet	ni prav, če je nebrižen.Tedaj celó reče: »Kaj	A
trenutkih sovraži. . /\ .. stran 8 . \/ Pa se	spet	omehča in skomigne z rameni: »Takšna sem pač	A
»Vsi - ne.« In se	spet	upré. »Kaj bi imela od tega?«	A
manj, če bo govorila v materinem jeziku. »	Spet	politika?« »Ne.	A
»Če pa si se že sama odrekla!« Potem	spet	dolgo malomarno kujanje, dokler se nazadnje	A
votlini na kratko zažlompa in zacmoka, a se takoj	spet	pomiri, ko da jo je premagal raztopljeni lesketajoči	A
Ne bi bila smela biti tako hladna. A je	spet	res, da je bila ravno njena neprizadetost tisti	A
A takó se bo potem sovražil, Jadranka pa bo	spet	v njem in dvoboj se bo nadaljeval. A odganja	A
opazuje črni šal, ki visi s prekle pred oknom, in	spet	knjige v izložbi na vogalu.To je starinarjeva	A
odgovor na boječ pozdrav; bilo mu je, da bi se	spet	spustil po stopni cah v vežo.Tole dekletce?	A
skorajda ne spada sèm. In zazdi se mu, da že	spet	vidi na sebi žarke opoldanskega sonca, in to	A
ladje in na laseh, ki visijo nad moškim obrazom,	spet	naredi, da se upré in se obrne.Ali ni to bolj	A
še na poseben način bo reven ob Jadranki.	Spet	je stal ob vratih. Mala ga gleda in ta hip se	A
»Moj mali,« je prisrčno šepnila.	Spet	ga objema okoli vratu.A mu je, da bi hitro razvezal	A
nepotešljiv občutek odsotnosti in izgube. In	spet	nepričakovana jeza kakor sunkovit nemir rok	A
Vika me in je vsa nerodna, ker ne vé, kakó naj	spet	pridobi mojo naklonjenost, je pomislil. »Ti	A
njegovem licu, njena dlan na njegovih laseh; takó	spet	pomisli, da je prišel tolažit potrtega otroka	A
»Vsi takó rečejo.« A ko da je	spet	zagrešila nerodnost, se odmika od njega. »Nemka	A
treba plačati. In v tem neodraslem strahu se	spet	približa. »Moj mali.«	A
Furlanka,« je rekel. . /\ .. stran 35 . \/ A	spet	je moral biti odtenek sodbe v njegovem glasu	A
tebi.« »Tudi jaz govorim tvoje narečje,« je	spet	rekel. Prikimala je, a takoj spet vprašala:	A
narečje,« je spet rekel. Prikimala je, a takoj	spet	vprašala: »Hočeš?« On pa je zdaj videl Liliano	A
v njegovem glasu, da ji ni odpustil. On pa	spet	misli, da ni ne v modrčku in hlačkah, niti v	A
»Samo najdite.« In je že	spet	spoštljivo hladna, ko ga nenadoma vika. »Ti	A
zadregi, ko da se vsi dvomi in vse negotovosti	spet	vračajo. »Nočem tega,« je rekel.	A
njenemu obrazu. . /\ .. stran 41 . \/ Takó je	spet	bližina in razdalja, si misli, spet samo želja	A
Takó je spet bližina in razdalja, si misli,	spet	samo želja in iskanje; a ta hip tudi vse spet	A
spet samo želja in iskanje; a ta hip tudi vse	spet	vredno novega začetka in novega navdušenja.	A
okoli njegovega pasu. . /\ .. stran 42 . \/ 5	Spet	je bil dopoldan, a zdaj svetloba ni bila več	A
mračne stavbe in bi si rad že s samim dihanjem	spet	osvojil stvari.In znani trg se oživlja pod njegovimi	A
za nemir, ki ga burka. In čolni v Kanalu so	spet	domači čolni in vendar še s posebnim pomenom	A
teče čez most. Vse enovito v beli pripeki, a	spet	vse razgibano, tudi čolni, ki se na prvi pogled	A
prinese kvartin, jo primem za roko. Ona pa	spet,	da se bo izmuznila, jaz pa ji takrat pokažem	A
mene, pa sem jaz njo,« je rekel Bismarck; in	spet	je sklanjal oči k novi polovici cigarete in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani