Nikakor ni on kriv, če so vse zdoma in ima ena vodene oči, ta pa skorajda ne spada sèm. In zazdi se mu, da že spet vidi na sebi žarke opoldanskega sonca, in to je močna skušnjava, ki bi zdaj zdaj sprožila sunek in ga odvedla navzdol. A prav ta podoba sonca na branu, na razpadlem zarjavelem kosu ladje in na laseh, ki visijo nad moškim obrazom, spet naredi, da se upré in se obrne.