spet (1.301-1.400)

njegovem pogledu spet nasmehnile oči. Zato se je	spet	zasukala. On pa je še zmeraj stal na mestu.	A
Saj sem vedela,« je rekla. A hitro potem se je	spet	obrnila, zato da bi ji ne ušel smehljaj.In nalašč	A
življenje odvisno samo od tega, kako bo dež	spet	vso preteklost opral, vse skrbno umil, tako	A
vrsti in gledati čolne v portiču. Potem sta	spet	prišla na avtomobilsko cesto.Na levo brežina	A
cestnega tlaka. . /\ .. stran 49 . \/ Tako sta	spet	prišla na tržič, ki je imel pred sabo portič	A
nadaljevanje svoje prešerne igre, je pomislil.	Spet	jo je prijel za laket, a nista se vrnila navzdol	A
V. Tako sta bila	spet	na gladkem asfaltu glavne ceste. Ustavila sta	A
vzdigne, se vodoravno približa vozilu, in se	spet	povezne. »Škoda, da je takšen dan,« je zamrmral	A
Tudi ukaz - kakor vojak?« je vprašal, ko je	spet	stopal ob nji. »Drugega ne zaslužiš,« je rekla	A
laži. Kar na lepem pa se je vsa nasmehljana	spet	obrnila. »Pridi,« je rekla in igrivo prožila	A
»Čakaj,« je rekla. »	Spet	koga poznaš?« »Hgm.« Šla je po travnati parceli	A
»Pridi, greva!«	Spet	ga je prijela za roko in skoraj stekla po stopničkah	A
združuje. . /\ .. stran 67 . \/ Tako sta bila	spet	na avtomobilski cesti, dež pa je rosil kakor	A
.. stran 70 . \/ »Ves se boš zmočil,« je	spet	rekla. On bi jo bil prijel pod pazduho in jo	A
pajkov, ki so se spuščali na cesto, a so se takoj	spet	vzpeli; samo nekateri so nerodno cepnili v cestni	A
prednjika dežnega plašča. »Kam tečeš?« je	spet	rekel in se nasmehnil. Ona pa je prizanesljivo	A
je skomignil z rameni, potem je, kakor da je	spet	zaprt nezaželeni oklepaj, rahlo prižel njeno	A
osuplo rekel. »Saj ni naredil nič hudega,« je	spet	mehko, a zavzeto ugovarjala. Izpustil je njeno	A
A če tega ni, naj molči. Pogledal jo je	spet	in opazoval, kako hodi.Tedaj ga je zabolelo	A
kako se ozračje votlí okoli njega in kako je	spet	zadihala vanj povojna praznina.Kakor dopoldne	A
si pravkar mislil, da se boš ob nji veselil	spet	najdene svobode ob čudovitem jezeru, razložiti	A
in mrzel odpor. A tisti trenutek se je takoj	spet	zbral. Zakaj naj se moški na mah razneži, ko	A
sam pri sebi ironično rekel: Misli, da je zdaj	spet	vse prav, ker zdaj spet hodim vštric nje! »Ne	A
rekel: Misli, da je zdaj spet vse prav, ker zdaj	spet	hodim vštric nje! »Ne govoriva več o politiki	A
komu na čast naj jih sadi. Zato je bil zdaj	spet	hladen. Njeno veselje nad drevci bi mu bilo	A
oboževanja, ki se ga je navzela v šolskih klopeh.	Spet	se je ozrl.Čutil je, kako je oglat in okoren	A
dlan za presojo, da bi po vrednosti izdelka	spet	cenil njo.Ob takšni roki je novo soglasje spet	A
spet cenil njo. Ob takšni roki je novo soglasje	spet	umevno in dobro, se je zavedel.To ni dekliška	A
molku in ob zgovornosti njene raskave dlani	spet	počutil svobodnega in prepričanega v vrednost	A
svoj upor. On pa je pustil, da ga je zanašala	spet	najdena igrivost, čeprav si ni prikrival, da	A
preizkušnja, ki jo mora ona prestati, če naj bo vredna	spet	najdenega zaupanja. Zato je še rekel, a že z	A
gotovo zavedala, a je molčala, medtem ko je on	spet	in spet izpodnesel svojo dlan in nato s plosko	A
zavedala, a je molčala, medtem ko je on spet in	spet	izpodnesel svojo dlan in nato s plosko dlanjo	A
izpodnesel svojo dlan in nato s plosko dlanjo	spet	ujel in potežkal njeno dlan. Takšna samogibna	A
»Ti in jaz?« Zožila je ramena, kakor da bi	spet	hotela uiti.»Ti in jaz?« je ponovil.	A
je zasoplo rekla in se ustavila. Bila sta	spet	ob nizkem zidku. Tam je bil breg pod njima ves	A
Da, bil je hladen, obenem pa, in to je bila	spet	nova dvojnost, je bil tudi vesel njenega upora	A
razmnoževali na njegovem vratu, po licu, po ušesu in	spet	po vratu.Bil je zmeden od blažene megle, ki	A
kakor dve žlebasti borovi skorji; nanju je zdaj	spet	rosil dež. XI.	A
Potem je zganila ramena. »Zame pa bo jutri	spet	kolo.Kolo in delo.	A
Kolo in delo. Potem spanje in	spet	kolo.« Njen glas je krotek prihajal izpod kapuce	A
in se zazrl v njene oči. A ona ga je sunkoma	spet	prijela za roko, stekla in ga povlekla za sabo	A
obraz kakor ujet v platneno lino, ko se mu je	spet	približal. »Zdaj ne bo nikamor zlezla,« je potem	A
gibu roke je zdaj sledil začuden vzklik, zdaj	spet	svetel pogled, ki je šel kakor sončni žarek	A
kot zdaj, ko je rekla, da se morata vrniti, pa	spet	ljubke in čez trenutek obzirne, kakor se ni	A
sproži in seže po njegovi roki. »Pojdiva,« je	spet	rekla in se hitro napotila, kakor da ga, hodeč	A
dopoldne na veronskem bregu jezera, popoldne pa	spet	na tem!« »Hgm,« je zamrmrala.	A
ki je glasno zdrknila na ramena. Potem se je	spet	spustila na pete in zataknila nagelj v gumbnico	A
se je nasmehnil in molčal. Tedaj se je ona	spet	razživela. »Potemtakem bom šla eno uro prej	A
stopničke, ki so povezovale terase z latniki in	spet	terase s pomarančnimi nasadi. Na levo je bila	A
zdaj samo brizgalnico na njegovem hrbtu, zdaj	spet	samo roke. Samo roke, ki so bile vse modre od	A
zdaj nepričakovano razodel tisti poglavitni.	Spet	se je konica ogljene paličice mehko vdajala	A
odšel in ga nehal motiti, tako se je potolažen	spet	lotil knjižice.Malce preveč počasen in skoraj	A
omake zadostuje za zvrhan krožnik testenin,« je	spet	rekel.»Uporabljam ta recept že skoraj pol stoletja	A
ko pa je tako zgovoren. Kuhar je iz navade	spet	držal predpasnik v rokah, kakor da si jih je	A
moški v negovanju ljubezni, ki upajo, da jo bodo	spet	priklicali; koliko izgubljenega časa in koliko	A
prestregli, so švignili v predor... Potem je bila	spet	tišina, samo na dveh obcestnih kamnih sta sedela	A
Zvezdnato so se lesketali. Potem je bilo	spet	mrakotno in velike odprtine v steni so bile	A
odmevali zdolž kačastih obokov. Potem je bila	spet	tema, in da ne bi mislil nanjo, si je priklical	A
nanjo, si je priklical švicarsko dvojico in	spet	karal njega, ker je tako moledoval za ljubezen	A
prava beseda: igrivost. Bila je živa sreča ob	spet	najdenem ritmu človeškega srca, sreča, ki se	A
črtastih dresih iz gladke jutovine. Rajši kar	spet	razmišlja o svojem povojnem iskanju ljubezni	A
izgubil, tako skuša zdaj med neznanimi ljudmi	spet	sestaviti svojo identiteto.Vendar pa ne gre	A
Dekliški obraz je namreč po svetovni katastrofi	spet	prinesel rojstvo nove zarje na svet, obenem	A
»Si še tukaj, čeprav je že skoraj tema,« je	spet	rekel. »Zdaj grem,« je moško odločil deček.	A
razpredejo v čipkastem valu mesečine, potem pa se	spet	sprožijo v vzgibu po nedosegljivi posesti.In	A
završi v slasti omamne spojitve; a potem se	spet	odsrka, da med njo in njim je nova ločitev.	A
Za trenutek je pomolčal. »In	spet	spati, zdaj v svobodnem ozračju, v ribiški hišici	A
Luciana je molčala. »Nič veselega ni,« je čez čas	spet	rekel. Tako je dokončno odklonil.	A
je tedaj vzdignila svojo dlan in jo preprosto	spet	vtaknila pod teme.Ženske znajo takó, s svojim	A
pomagati. In ošinil jo je z ostrim pogledom;	spet	sva si vsak sebi, spet se otepava sile, ki naju	A
je z ostrim pogledom; spet sva si vsak sebi,	spet	se otepava sile, ki naju ločuje, si je rekel	A
mu je namreč, da je molčeča Luciana na zidku	spet	Luciana, ki je včeraj popoldne molčala ob zidku	A
je in zrlo, kdaj se prikaže hipnotizer, potem	spet	ploskalo.A on je nalašč odlašal, da bi ljudi	A
skakanje, je on počil z bičem - in plesalci so	spet	poskočili in se pri tem neumno in blaženo smehljali	A
tistem sramotnem poljubu, in zdaj hoče zavarovati	spet	pridobljeno svobodo s svobodnim darovanjem vsega	A
tisti trenutek videl, da bi človek tako lahko	spet	postal dober sin Zemlje in Ljubezni, samo če	A
je smiselno vse, kar obstaja, ona bo morala	spet	naučiti človeške otroke abecedo novega sporazuma	A
hkrati, zato da bomo znali mogočno in skrbno	spet	ljubiti naš svet in človeka na njem, ker samo	A
vrednost, edini temelj, ki bi na njem lahko	spet	začeli graditi vse drugo.« »Lepo bi bilo, če	A
da si želi tiste, ki je odsev notranje moči.	Spet	so skozi luknje v zidu sinji žarometi razsvetljevali	A
sproščeno srce. In nasmehnil se je, ker je	spet	slišal njeno otroško prošnjo: »Povej na kratko	A
hvaležen, da je prišel ter našel Luciano. In	spet	je videl, kako je njen laket sunkovito pokril	A
ko so vozile mimo, in zdaj mu je bilo, kot da	spet	sliši njihove besede. Morda zato, ker se je	A
\ .. stran 201 . \/ »Tisti iz Latnika«, je	spet	slišal vzklik kolesarke, in zdelo se mu je,	A
pa se je zavedal, da si želi večera, da bi jo	spet	videl.Srečanje z njo bo nagrada za uspešno delo	A
dlaneh je iz navade tiščal beli predpasnik.	Spet	se je ozrl. »Za uslugo bi vas prosil,« je potem	A
ostalo samo pri obljubah.« Obrnil se je in se	spet	ogledal. »Vidite, za to gre.	A
igrala dva kopalca. Plavala sta, se prekašala, se	spet	vzpenjala na breg in spet skakala v vodo. Ona	A
se prekašala, se spet vzpenjala na breg in	spet	skakala v vodo. Ona je imela zeleno kopalno	A
se je prestopal in šel zdaj malce na desno in	spet	malce na levo.Igral je in razločno je bilo slišati	A
dvorano s preprostimi lesenimi sedeži, in se	spet	vrnil na krov. Na premcu je bilo nekaj potnikov	A
vidno, kakor malomarno otožnostjo. »Lepa,« je	spet	rekel. Žena se je nasmehnila.	A
deklet in ga olepšala. In arhitekt je takrat	spet	pomislil, da je največja pomota novejših rodov	A
pa postaven kmet s širokimi pleči. Tako so	spet	potegnili mostiček na krov, da se je bok začel	A
se je šele začel prav peniti. Zato je mornar	spet	zajel vode in je spet zlil iz vrča na tla.Potem	A
peniti. Zato je mornar spet zajel vode in je	spet	zlil iz vrča na tla.Potem je spet spiral z metlo	A
vode in je spet zlil iz vrča na tla. Potem je	spet	spiral z metlo, a beljak se je čudovito penil	A
okoli rtiča, in on je pomislil, da se bo kmalu	spet	vznemirila voda v novem portiču in zagugala	A
zadaj pokazala okrogla rožnata ritka. Potlej je	spet	počepnila, pogledala mater in kakor ona sunkovito	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani