Imel je črtast jopič, namesto zebrastih hlač pa temno modre trenirke, ki so mu tesno objemale gležnje, takó da so bile njegove noge še daljše. Te noge pozna vsaka deklica v Splitu, je rekel, in njegov skoraj šilasti obraz je ostal resen, samó nosnici sta mu komaj vidno trepnili, a že je spet nadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih ulicah in pomolih. Nekega dne se je vzpel kar na skalnati breg kakor ribič, ki pazi na prihod tunov; ker moral je biti sam, ko je bil slabe volje.