A zdaj je tudi to sedenje v zvezi z Malko, s šumom stopinj, s čivkanjem ptičev, z zvonkljanjem tramvaja, ki teče čez most. Vse enovito v beli pripeki, a spet vse razgibano, tudi čolni, ki se na prvi pogled zdijo mirni, a se komaj vidno gugajo, ko da se skušajo na skrivaj izmuzniti razbeljenemu soncu. Tudi težak s predpasnikom iz vrečevine, ki stoje pije pivo, a se zdi, da je še zmeraj na nihajočem trabakolu ali na potresajočem kamionu.