Vedli smo se kakor takrat, ko smo najpoprej dolgo stali nagi v temi mrzle noči, potem pa se poželjivo predali vročim brizgom prh. Nismo se spraševali, ob kakšnem kurivu se je voda segrela, želeli smo si samó, da bi toplota še trajala in bi za nekaj časa pozabili, da bo nago telo kmalu spet objel višinski zrak. Kakor ploščica na podu smo bili vdelani v tisti red in jedli smo vaš kruh preprosto kakor grobar mirno pospravi kosilo, ki si ga je zaslužil s svojim delom.