prešeren (41-140)

Disraeli in kdo Thackeray, kdo Koseski in kdo	Prešeren?	Povej mi, kje je poklicanost in kje impertinentnost	A
z menoj, ti roža gartroža!“ je pograbil Anko	prešeren	fant. ”Pleši z menoj, ti žehteča potonka	A
bil ozek, zdaj je širok, davi čemeren, drevi	prešeren,	včeraj moški, jutri babji; tudi obleka in nošnja	A
Tu imaš ključe ... on je v šifonêrju ...“ Kakšen	prešeren,	zmagoslaven smeh je zazvenel iz njenega grla	A
njegov glas je bil rezek in ošaben, njegov smeh	prešeren.	Hujše je ravnal s svojimi podložniki, nego svoje	A
izpremenil komaj besedo! . / . / stran 49 . /	PREŠEREN	I Bral sem zgodovino Prešernovega	A
nanje. Takrat je bil Heine moj poet, ne še	Prešeren.	Tisti Heine, ki je ljubil ljubezen, ne ženske	A
nameriš v deveto deželo!“ Dolg fant, pijan in	prešeren,	jo je zgrabil tako krepko, da ji je razparal	A
kaj pa se vtikate v mojo besedo! Koseski ali	Prešeren	- beračija je beračija!Saj se nismo zbrali,	A
gospod!“ Tudi ko je vzkliknila, je bil vesel in	prešeren	njen glas; ne sramu ni bilo v njem, ne strahu	A
vzbočenimi, ponosnimi ustnicami; širokoličen, vesel,	prešeren	Nizozemec, ki bi bil podoben bogatemu trgovcu	A
zimi, je planil v izbo ves zasopel, rdeč in	prešeren,	oči zasolzele od smeha in ivja. ”Zdajle,	A
Kaj me brigata Romeo in Julija, pa Julija in	Prešeren,	pa Dante in njegova onegá, Beatrice ali kaj	A
”Hé! Kam pa ti, da si tako	prešeren	in ves svatovski?“ Milan ga je prijel pod	A
ga dam za en sam imeniten dovtip, za en sam	prešeren	smeh?“ Ob tej veseli misli sem se nasmehnil	A
sodni adjunkt Peter Muha. Res je bil nekoliko	prešeren	njegov obraz, toda vesel je bil in prikupen	A
glavo in njegov obraz ni bil nič vesel, tudi ne	prešeren.	”Razložite mi,“ je rekel, ”po vrsti mi razložite	A
je bila tesna in grenka; in vendar je sanjal	Prešeren	o lepoti te grenke mladosti. Zgodi se časih	A
zmerom bolj razločen je bil in zmerom bolj	prešeren.	Oči so se polagoma odpirale, punčice so se obračale	A
Smehljaj na ustnicah neznanca je bil še bolj	prešeren,	že je bil zloben, nekaj sovražnega se je svetilo	A
stran 68 . / Zabučal je plamen, zatulil v vetru	prešeren	grohot se je razlegel v dolino, objel je popotnika	A
že zdavnaj zdramil, preleknil se je krepak in	prešeren	ter zašumel, zasmejal se ob spominu na nevihto	A
težko zadržanega nasmeha se je rodil glasen,	prešeren,	neizmerno vesel smeh.Ozrla se je nanj še enkrat	A
kraja do konca. Ni bil nakazen obraz, ampak	prešeren	in hudoben nad vsako mero.Hotel se je razmazati	A
se je tako čudno, da je bil še devetkrat bolj	prešeren	in hudoben. ”Oče, ljubi oče!“	A
je godilo pred mnogimi leti, ko si bil lep in	prešeren	fant!“ Komaj je slišal dacar besedo o svojih	A
za enega med njimi; tako čvrst je bil, tako	prešeren	in predrzen!Ni bil moje žlahte ne moje sorte	A
v oči!“ Njen pogled je bil svetal, čist in	prešeren;	vesela porogljivost je bila v njenem smehljaju	A
Namesto molitve duhovnikove je spremljal Jakoba	prešeren	smeh. Z zardelim obrazom se je ozrl Peter	A
nesel v svojo imenitno prihodnost ves vesel in	prešeren.	Zdaj so bile te sanje blatne, pohojene; izgubile	A
in svetlejših oči, šumelo je in se smejalo,	prešeren	karneval.Njegova kri je bila že zaspana od težkega	A
širil zmerom bolj in se razlezel naposled v tih,	prešeren	smeh. ”Kaj pa ti, poštar, po teh samotnih	A
zmerom bolj in se je razlezel naposled v tih,	prešeren	smeh. ”Ali ste se hudo ranili, gospod župan	A
karto, ali potegnem črno? Kdor je vesel in	prešeren,	kdor vriska brez skrbi, potegne rdečo; ali črno	A
nevšečnostim in pijva!“ Lojze je bil takoj vesel in	prešeren,	Pavletu pa je ležalo na srcu, kakor težka senca	A
besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček	Prešeren,	gotovo porabil za slovenski nesmrtni ep.	A
vroča razprava. »Ata mi je povedal, da se je	Prešeren	v pijanosti obesil.Cankar pa je padel po stopnicah	A
»Kar reci!« »Zanima me, ali je bil	Prešeren	res pijanec...« Johan je planil v takšen	A
rad zahajal tudi naš največji pesnik - France	Prešeren.	Pa ne samo zaradi lepote doline Vrat, pač pa	A
je bil večji pogon na divjad, kuhala lovcem.	Prešeren	pa se je sukal samo v njeni kuhinji ter ji kar	A
kamor je hodil naš pesnik na hrano... Nekoč ji je	Prešeren	rekel:Boš videla, Rezika, Vrata so tako lepa	A
za prvo nagrado pa morda vseeno ni bila.	Prešeren	je bil menda res nekajkrat v Vratih, bil je	A
Ali obhaja me strah, da je morda to zadnji	Prešeren,	katerega je še dobiti na slovenskih naših tleh	A
pogledi oskromno knjižico, v kateri si ti, France	Prešeren,	pred več nego 2000 leti združil vse žarke svoje	A
svetlà, najlepša iz deklic je Urška bila.	Prešeren	Popoldne tistega dne, katerega so se vršili	A
v gosposke sobane v radovljiški graščini. »	Prešeren!	« je živahno zaklicala.Da bi mu bila privoščila	A
razširjena puhloglava navada pri višji gospodi. »	Prešeren!	« je zaklicala, »kaj pa on tu dela?« Niti občutila	A
tiči v njenem vprašanju kaj žaljivega. France	Prešeren	pa je bil tedaj v zadnjem letu filozofije in	A
hočete z ostrim nožem? Vi se samo šalite, gospod	Prešeren!	«‒ Ta »gospod« ji je tako nerad prekoračil rožnate	A
steno, potem pa je zaječala: »Vi se samo šalite,	Prešeren!	Vi resno na kaj takega ne mislite!«	A
Ljubljana, kak si za srečo človeštva bil vžgan!	Prešeren,	V spomin Andreja Smoleta Napočil je dan, ki	A
hišni gospodar Andrej Smole, drugi pa France	Prešeren,	poznejši največji pesnik slovenski. Oba sta	A
v kupo rdečega vina ter jo hitro izpraznil.	Prešeren	pa je čital knjigo in tudi tu in tam izvrnil	A
ti povem resnico, prav malo!« Sedaj je zopet	Prešeren	vzdihoval: »Kje si bil včeraj zvečer?« »Kje	A
»Tudi srce,« je vpil, »tudi srce!«	Prešeren	je čakal, da se je prijatelj nekoliko pomiril	A
Razvnetje se dolgo ni hotelo pomiriti.	Prešeren	je čital, Smole pa je tožno gledal predse.	A
mož!« Smole je pričel po sobi letati: »Ti,	Prešeren	... ti!Ne tiči li za tabo moja mati?«	A
zarentačil Smole v odgovor. . / . / stran 151 . /	Prešeren	je bil »trdega« Andreja trdih izrazov vajen	A
« »Je mnogo resnice na tem!« se je oglasil	Prešeren.	»Ti si nezrel dijak!	A
Ti molči!«	Prešeren	je takoj utihnil.Oni pa je nadaljeval: »Za vsem	A
ti je gospa mati že izbrala nevesto?« vpraša	Prešeren.	»Saj nisi gluh, ko vendar že celo večnost o	A
Primčeve je sedel v istini naš znanec France	Prešeren.	Smole in pa Piškotov sta ga bila pregovorila	A
Če je imel pokrovitelje, kakor jih je imel	Prešeren,	se je to prav lahko dalo izvesti.In naj je o	A
še tudi nismo mogli otresti, je sedel mladi	Prešeren	k balustradi. »Le kmalu pridita!« je prosil	A
besedami je Piškotov Francelj ponosno odrinil.	Prešeren	je ostal sam in nekaj časa se nikamor ni upal	A
lepo!« mu je pritrdil droben glasek. Sedaj je	Prešeren	opazil, da je ravno tik njega sedelo dekletce	A
Nosil sem breme, sedaj so mi ga vzeli. Kje je	Prešeren?	Pokliči ga, da mi skuje pesem, ker prihajam iz	A
»Doma ti vse povem!« Smole, Jereb in	Prešeren	so bili zapustili reduto.Ko so stopili na trg	A
Okrog dolge mize so sedeli: France Jereb, dijak	Prešeren,	skriptor Kastelic, Metelko in Zupan.Prišli so	A
se je odpeljal knez iz Toskane!« se je vmešal	Prešeren	z žalostnim glasom.Usoda prijateljeva mu je	A
slovenski.« »O prihodnosti!« je izpregovoril	Prešeren.	»Ali sami kaj vemo o tej prihodnosti?«	A
besedo, tako da se je takoj vsem prikupil. Le	Prešeren	je temno gledal, ker je bil republikanec v mladih	A
črtil vsakega aristokrata. »To je mladi naš	Prešeren,	« je govoril Smole, ko ga je predstavljal knezu	A
živahno udeleževali Kastelic, Metelko in Zupan.	Prešeren	in Piškotov Francelj sta sedela pri koncu mize	A
Jezikovni pogovor ju ni zanimal. Tudi je bil	Prešeren	zamišljen, kar je prijatelj takoj opazil. »Danes	A
strahu, da bi ne padel kak vinarček iz njih.«	Prešeren	je globoko vzdihnil.Zamolklo je vprašal: »Ali	A
pesmici!« »Kakor sončni žarek je,« je govoril	Prešeren	navdušeno, »katerega je dal stvarnik iz svojih	A
Ne vem, naj li pijem s teboj?« je odgovoril	Prešeren	hladno.»Zaslužil si moje zaničevanje!	A
da se do krvi obode, kdor bi se približal!«	Prešeren	ga je zavrnil: »Kdaj je pesnik še srečno ljubil	A
ljubega gosta, ki je danes počastil mojo hišo!«	Prešeren	in Jereb, ki sta bila v jezi vstala, sta osramočena	A
Tepec!« je rohnel Zupan. »Lažnivec!« je vpil	Prešeren.	Pa tudi Jereb je vpil: »Da, da, svetlost!	A
Metelko. »Ker je preenostranska!« je odgovoril	Prešeren.	»Ker je prepohlepna!« je vpil Jereb.	A
Sedaj nam pride s svojim Vodnikom!« je odgovoril	Prešeren,	ki je po navadi mladine v nič deval starejše	A
»Gospodična,« je šepnil nekdo za njo.	Prešeren	se je bil pritihotapil do nje in sedaj jo je	A
d′narje, kak se le vklanjajo zlat′mu bogu.	Prešeren	V Rakovcu ob vodi se je imela deliti sveta birma	A
Aha, aha ‒ sever sili.« Nekje daleč je zaukal	prešeren	fant, v dolini je vriskajoče zategnil drugi	A
Za njimi so otožno mežikale prazne vasi.	Prešeren	grad nad njimi, obzidan in zaprt, je gledal	A
rokomavh govori jezik drugim neumeten.	Prešeren	Klic, ki je pokazal tako veliko oblast nad štirimi	A
sode, zuče nas v starjih letih časov sile.	Prešeren	PRVO POGLAVJE K O M T E S A Če se že prvi	A
Leon je bil pustil knjigo pod orehom. Bil je	Prešeren.	Teta vzame knjigo in čita; da je to na svetu	A
SEDMO POGLAVJE Srce je prazno, srečno ni.	Prešeren	Kvasovo pismo prijatelju Ferdinandu Bojanu:	A
svatovščine, semnjá, da tja ne bili bi vabili ga.	Prešeren	Marsikak ženin, ki je bil predpust zamudil,	A
svetu, Bog ve kam, tebe in mene ga je sram!	Prešeren	Že je tega nekaj let ‒ tebe in mene še ni bilo	A
predrznil reči, da nisi velik pesnik, France	Prešeren!	Ali ne bodi nevoljen, če si ti upam očitati	A
bolj grize, bolj po novi krvi vpije. Fr.	Prešeren	Preteče zopet mesec dni.Hrup zavoljo ciganskih	A
modri možjé, nobeden srca ozdravit′ ne ve. Fr.	Prešeren	Bilo je leta 1475. Peter Kozjak se je bil svoje	A
skrivnih plamena, da bi ne mogel on švigniti čez.	Prešeren	Bilo je skoro tri leta pozneje.Krasna pomlad	A
niso oteli frankovskega jarma, in kakor poje	Prešeren,	‚od tod samó krvavi punt poznamo, boj Vitovca	A
drugačna od prve in prepirali so se, ali se piše	Prešeren,	Preširen, Prešerin ali Prešern.Našel se pa je	A
dokaj podobne tistim slovenskim pesemcam. Ime	Prešeren	je koroško in Prešernov na Slovenskem ni bilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 41 141 241 341 441 541 641 741 841 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani