ČETRTO POGLAVJE Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten. Prešeren Klic, ki je pokazal tako veliko oblast nad štirimi navzočnimi, da so v nesvesti na tleh ležečega Blaža mahoma pozabili in s strahom in pokornostjo gledali nastopivšega, hoče izreči, iz rokovnjaškega jezika v navadno slovenščino preložen, nekoliko rokovnjaški kompliment: »Proč, pes!« Rokovnjaški jezik je imel le za najnavadnejše samostalnike in glagole tuje besede, katere je pa slovenski pregibal in sklanjal in s slovenskimi vezniki, prislovi in zaimki mešal.