prešeren (241-340)

PROST BO VSAK, NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK! (Fr.	Prešeren)	Avtorji upajo, da bo ta knjiga pomagala tako	B
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France	Prešeren“	, Moskva Zapiski Herbersteina in prihodnost	B
stikov med Slovenijo in Rusijo, „Dr. France	Prešeren“	v Moskvi, ni namenjena samo strokovnjakom zgodovinarjem	B
promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo „Dr. France	Prešeren“	drpreseren@bigfoot.com	B
občečloveško stvar Francetu Prešernu. Zato sta zame	Prešeren	in Slomšek binom, ki rešuje slovensko, a tudi	B
narod ne presega slovenskega, temveč se mi zdi	Prešeren	na duhovni ravni globlji, večji.Res je, da je	B
jezikovni vir . / . / stran 46 . / tuoznosti,	Prešeren	vendarle stoji globlje vkopan v snov planeta	B
šibkosti in inteligenčne manjvrednosti. Velikan	Prešeren	ostaja zvest svojemu „majhnemu” jeziku, za katerega	B
posebej. Vedeti mora, kar je vedel in čutil	Prešeren,	po tem sonetu gotovo bolj filozof kakor večina	B
se to ne bilo smelo storiti že iz pijetete.	Prešeren	je vse kaj druzega; njemu se pač smé popraviti	B
ali kjé drugjé. Vsako črko, ki jo je napísal	Prešeren,	objavljamo s hrupom in truščem, - to je prav	B
govoril na smrtni postelji, se ni smelo gledati.	Prešeren	je dal svoje pesmi sežgati, - in nad Kettejevo	B
skrbeh, si lahko misliš! Pozdravlja Te Kavarna	Prešeren	Ivan 2. 9. 1911 17 Dragi Iso!	B
Naslov ji bo - - ”Primicova Julija“; tudi dr.	Prešeren	nastopi.In Prešeren je bil imeniten satirik	B
Primicova Julija“; tudi dr. Prešeren nastopi. In	Prešeren	je bil imeniten satirik!-	B
Krpanovo kobilo“. Manjkajo še téle stvarí: II/4	Prešeren	- oktobrova št. lanskega ”Zvona“ in Prešernova	B
slavnosti“ (II) (”Zvon“) bosta naslovljeni ”	Prešeren“	(glej razvrstitev, ki sem Ti jo poslal) in numerirani	B
- Uredi gledé izpuščene črtice (”	Prešeren“	- II); tiskana je v ”Zvonu“, 1905, menda 10	B
Zajca). Spomenik je popolnoma ponesrečen -	Prešeren	je podoben nerodnemu penzijonistu, ki je stopil	B
brigam veliko; ”koža je podplát postala“ pravi	Prešeren.	Ne brigam se veliko za vse neprijetnosti, za	B
torek, sigurno ob 10h dopoldne v kavarno ”	Prešeren“	; ako dobiš to pismo kasneje, pa bodi ob dveh	B
izročite Svetinu, da mi prinese v kavarno ”	Prešeren“	.Do enajstih namreč moram že biti v kasarni.	B
slovenskih poetov staviti poleg njega jedino	Prešeren	...Dosegel bi ga bil morda Dragotin Kette, - a	B
pusto, utrujeno in naveličano. Bach, Whitman,	Prešeren,	Kocbek, Tagore, Eliot, ostalo je moralo ostati	B
presenetilo, ko mu je Župančič odgovoril, češ, če je	Prešeren	tam zgoraj, spada on na najnižjo polico.Maister	B
nekoč govoril in pisal, da je Trubar sicer prvi,	Prešeren	pa je edini in da je pravzaprav oče slovenstva	B
kotih ti, z nočjo obdani. Nakar mi je dejal: »	Prešeren	nas ne zapusti v nobeni sili.To je pesnik svojega	B
vsemirja. Kaj in kje je bil v njegovih predstavah	Prešeren?	Ko smo leta 1926 proslavljali Prešerna v Mariboru	B
mesto. V zadnjih stihih drugega soneta pravi	Prešeren:	...zija nasproti življenja gnus, nadlog in stisk	B
in še v trinajstem. Kajti v dvanajstem pravi	Prešeren:	ak'hočeš, / da bi zalši cvet rodile, / ...jim	B
pomirjeno in spravljivo dejal: »Če bi bil jaz	Prešeren,	bi ta stih napisal takole,« in mi je prebral	B
prepričan sem, da je tudi takrat vedel, kako ga	Prešeren	spet ni zapustil, saj je pisal o svetopisemskem	B
pesmi podajale laglje in bolje kakor na primer -	Prešeren,	s katerim je imela hude težave, in še imam vtis	B
Priznavala mi ga ni samo Lili. Istega leta kot njen	Prešeren	je izšla tudi njena knjiga Jugoslawische Frauenlyrik	B
poezije«, je pa vendarle več kot verjetno, da	Prešeren	nikakor ne bi hotel biti sodnik takega sodišča	B
Saint-Exupery, Moliere, Rilke, Tjutčev, kajpada	Prešeren,	Župančič, Cankar, Levstik, Nietzsche, Bernanos	B
Saj tudi tisto kar nam je pel večno-slavni	Prešeren,	ni nikdar nasitilo praznega želodca. S. n. je	C
Kranjec, ki mu je jezik, v katerem je ustvarjal	Prešeren,	svetinja, in se hvalil, da mu je blagor preprostega	C
sliko je videl tudi vernik "boga" bega - France	Prešeren.	Njegovemu Popotniku (ki ni nič drugega kot romantični	C
DODATEK	Prešeren,	čas in zgodovina Generacije, rojene v vsestransko	C
rokokojskemu kozmosu - tj. svetu cikličnega časa.	Prešeren	je na začetku svoje pesniške poti s prevodom	C
S/tanovitniga nič ni." Na drugi strani se	Prešeren	giba tudi v območju cikličnega časa. Vendar	C
njih - so hčere Mnemosine. Treba je reči, da	Prešeren	razmerje med lastno poezijo - ne poezijo kot	C
manjvredni) pesniki. S tako zastavljeno mislijo je	Prešeren	na naših tleh inavguriral poetološko tolerantnost	C
poezije. Čop je bil vsekakor manj toleranten kot	Prešeren:	bil je samo bolj vljuden in manj neposreden	C
Seveda pa ni mogoče spregledati dejstva, da	Prešeren	pesniški poklic oziroma pesniško poklicanost	C
oziroma v sugestivno ikonično podobo. Tudi	Prešeren	se v svoji poeziji ne odreka najrazličnejšim	C
Os linearnega časa je nespregledljiva.	Prešeren	se zlasti od nemških romantikov razlikuje po	C
Ne obravnava jih ne posmehljivo (z ironijo	Prešeren	tematizira človeško religioznost - oziroma točneje	C
zavestno odmikanje in nezavedno približevanje (	Prešeren)	.Le pri Jenku lahko z gotovostjo trdimo, da je	C
bi neposredno posnemali. Vendar sta že on in	Prešeren	spoznala, da je mogoč tvoren, oplajajoč tok	C
ljudskega kot umetnega izraza. Paternu meni: "	Prešeren	je svojo zgodnjo in poznejšo poezijo zelo močno	C
Nezakonska mati - ljudska pesem pravi, da se je	Prešeren	po načinu pesnjenja popolnoma približal stilu	C
transformirajo ljudsko v umetno realizacijo.	Prešeren	je duhovno hkrati blizu in daleč stilnemu in	C
vsebinskemu sistemu ljudske pesmi. Tako je prav	Prešeren	z naslonitvijo na ljudsko pesem in s svojo individualno	C
pesmi po teh značilnostih bolj oddaljen kot	Prešeren.	Shema stikanja med ljudskim in umetnim je pri	C
Ugotovitve II Oba ustvarjalca,	Prešeren	in Valjavec - eden artistično močnejši, drugi	C
umetne lahko postala ljudska pesem. Tudi France	Prešeren	je avtor, čigar pesmi so ponarodele.(Glej drugo	C
še Brnčič 1971/72: 64-72), ki jo je prevedel	Prešeren	leta 1824 in je ponarodela, postala pogojno	C
Za analizo tega niza je pomembno, da se je	Prešeren,	ki je s prepesnitvijo tega motiva prvi na pergament	C
analogija označena z imenom subjekta, poleg tega pa	Prešeren	še povzema posamezne prvine same zgodbe in poetskega	C
zrcali prek simbola hrepenenja, ki ga je uvedel	Prešeren;	to so Pesem o Lepi Vidi Iga Grudna, pesem Devin	C
Prešernom (črni človek iz Gane - aktualizacija,	Prešeren	na trgu - zveza s Prešernovo prepesnitvijo te	C
kralju Matjažu C) => metatekst 1 (tip B): France	Prešeren	-Od Matjaža, ogerskega kralja (1833) => metatekst	C
Maksima Gasparija in Gvide Birolle. Že France	Prešeren	je "prepesnil" pesem Kralj Matjaž rešen iz ječe	C
zveni kot sintagma mokrocveteče rožce poezije (	Prešeren)	: "pokrov zapre čarovnije / redile / so klas	C
tebe treba bilo, / dete ljubo, / dete lepo":	Prešeren	1974 41-42 in ljudska: "Kaj pa je tebe treba	C
tvorno. To stikanje ima tudi štiri močne vrhove (	Prešeren,	Jenko, moderna, sodobna slovenska poezija),	C
2 France	Prešeren:	NEZAKONSKA MATI France Prešeren, Izbrano delo	C
France Prešeren: NEZAKONSKA MATI France	Prešeren,	Izbrano delo, Ljubljana 1974, str. 41-42.	C
Ponarodela NEZAKONSKA MATI (	Prešeren)	GNI M 22.939, Podčetrtek, Štajerska,	C
P - B MRTVEC PRIDE PO LJUBICO - B: France	Prešeren:	LENORA (prevod 1824, objava KČ I: 1830), Zbrano	C
prepesnitev te pesmi, podobno kot je storil	Prešeren	z Bürgerjevo Lenoro, očitno glede na poetiko	C
(Juvan 1989a: 154-155.) France	Prešeren,	Izbrano delo 1974, 277-279; Joža Glonar, Stare	C
Slovenske izseljenske matice v Ljubljani (g. Jože	Prešeren)	in Seniorata Evangeličanske cerkve v Murski	C
pustil vsaki pesmi njene lokalizme." Zato je F.	Prešeren	o Vrazovi zbirki upravičeno izrazil svoj pomislek	C
Šafařik in Jan Kollar, Vuk S. Karadžić in France	Prešeren.	V takem ozračju Vrazovi posegi niso nič posebnega	C
narejena v dobri veri, da je tako prav. France	Prešeren	sam neposredno ni zbiral folklornih pesmi, pač	C
njihovih popravkih ali redakciji. Sčasoma se je	Prešeren	po občevanju z Vrazom in Korytkom, dokopal do	C
teoretičnega koncepta vidi M. Terseglav v tem, da	Prešeren	folklorne pesmi ni tako dosledno pojmoval kot	C
lahko tudi filolog študiral jezik, niti ni	Prešeren	ohranil pristne folklorne poetike, kot je to	C
se je oddaljil tudi od Kopitarjevih pogledov.	Prešeren	se je zavedal, da je folklorna pesem specifična	C
predstavlja narodovo kulturo in zgodovino. A.	Prešeren	se je po Korytkovem posredovanju kljub usvojenemu	C
škodile verzu in sporočilnosti besedil. Da se je	Prešeren	zgolj na jezikovno popravljanje najbrž težko	C
potegne za seboj še ritmično in verzno itd. Toda	Prešeren	s knjižnimi izrazi folklorne pesmi ni samo kultiviral	C
drugim navedeni jezikoslovni (Vuk), nacionalni (	Prešeren,	Vraz), estetski (Prešeren), moralni (Slomšek	C
Vuk), nacionalni (Prešeren, Vraz), estetski (	Prešeren)	, moralni (Slomšek), komunikacijski (Matičetov	C
Ponazorimo to s primerom s področja umetnosti: France	Prešeren	je Slovencem zapustil drobno knjižico Poezije	C
Strmčnik, 1999; Mihelič, 1997; Mihelič, 1999. [31]	Prešeren,	1847. [32] To mnenje je izrazil vodilni član	C
mornarja". Pomembna slovenska avtorja balad sta *	Prešeren	in Aškerc, od sodobnih pesnikov pa Menart.	C
nam in za nami dokaj vnukom obeta sadu. (	Prešeren,	"V spomin Matije Čopa") _ _ _ _ _ _	C
največjega slovenskega mojstra soneta velja France *	Prešeren,	od modernih pesnikov pa Milan Jesih.Verzne sheme	C
nemški filolog, ki mu je pozorno prisluhnil naš	Prešeren:	»Prava domovina je v resnici jezik.«Kajti če	D
1993, pa še to je bolj Aleksander Mežek kot pa	Prešeren.	Zato, Slovenci, sprejmimo enkrat za vselej	D
Razstava, ki jo bodo odprli danes v Kudu France	Prešeren	(na ogled bo do 7. februarja), predstavlja avantgardno	D
protopenati Smole, Koseski, Metelko, Langus, Kastelic,	Prešeren	et con sortes rezonirajo dogajanje, seveda v	D
knjigo pod pazduho in raziskovala naprej. Jančar,	Prešeren,	Šalamun, nekaj antologij, Kersnik, Tavčar.	D
domačini in to je edino pravilno. Dr. France	Prešeren	je bil Vrbnan. Do zdaj uporabljeni izraz Vrbnjani	D
kranjskem odru Krstna uprizoritev novitete	Prešeren	v Peklu ob 200. obletnici pesnikovega rojstva	D
drugi z udeležbo Jožka Čuka, Marte Kos in Nine	Prešeren	z Gospodarske zbornice Slovenije ter Davorina	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 41 141 241 341 441 541 641 741 841 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani