nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Krčma ob cesti/Črtice 1914, poved v sobesedilu:
Vse je bilo iz cukra -- drobno, gibko, zmerom nemirno telesce, hitri, mežikajoči, veseli pogled sinjih oči, pšenični lasje, iz zlatih nitk spleteni, rahli, nagli smeh, žvrgoleči glas besede, najbolj pa še ustnice, tiste rdeče, sladke, zmerom smehljajoče, v sončni rosi okopane, tako dobrohotne, za ljubezen in radost ustvarjene, da je človek zardel v dno vseh svojih misli, če se je le ozrl nanje.
Takrat je bil Heine moj poet, ne še Prešeren. Tisti Heine, ki je ljubil ljubezen, ne ženske.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani