nova beseda iz Slovenije
in krščanstvo, skladnja in verz pri Prešernu, | Prešeren | in Slomšek ...V Kranju danes odpirajo peto razstavo | D |
prazniku nastopil tudi Akademski pevski zbor France | Prešeren, | ki bo prvič izvajal upesnitev Prešernovih gazel | D |
želel povedati imena. »Koliko časa je porabil | Prešeren | za Sonetni venec?Lahko jo sestavimo v uri ali | D |
prevedel, tako da je ta že tretja. Sicer pa | Prešeren | v hrvaški književnosti nikoli ni bil tujec. | D |
včerajšnji predstavitvi knjige je k temu dejal, da je | Prešeren | začel vplivati na hrvaško literaturo že v petdesetih | D |
videlo po pravi poplavi sonetov. V njih je bil | Prešeren | tak mojster, da je spodbudil k tej pesniški | D |
največjega pesnika. CD rom z naslovom France | Prešeren | - življenje in delo bodo predstavili jutri ob | D |
prispevek so njegove razglednice znamenitih mož ( | Prešeren, | Stritar, Cankar ...).Najbolj znane pa so razglednice | D |
centra pa bo do 6. decembra na ogled razstava | Prešeren | v upodobitvah, ki jo je postavila novomeška | D |
Marijan Zlobec Mednarodni simpozij France | Prešeren | - kultura - Evropa Specialno o velikem klasiku | D |
odmev stvarnih osebnih doživetij. V Vencu | Prešeren | ljubljeni pripiše moč, od katere ni odvisna | D |
ženskega lika je v Vencu potemtakem popolna, | Prešeren | njeno moč pobožani, divinizira.Po Sonetnem vencu | D |
pobožani, divinizira. Po Sonetnem vencu je | Prešeren | ambivalenten: v pesmi Sem dolgo upal in se bal | D |
pesništvo. Igor Grdina je v predavanju o trikotniku | Prešeren, | čas in zgodovina spregovoril o Prešernovem vključevanju | D |
kulturni kompleks. Ob tem je opozoril, da se je | Prešeren | manifestacijam religioznosti izogibal in so | D |
ligioznosti izogibal in so v njegovem opusu redke. | Prešeren | - veliko personalno naključje Akademik Boris | D |
in Prešernovega pesništva, Borisa A. Novaka | Prešeren | kot trubadur, Andreja Capudra Prešeren in Dante | D |
Novaka Prešeren kot trubadur, Andreja Capudra | Prešeren | in Dante, Gerharda Giesemanna Emblematične strukture | D |
stalna razstava v Vrbi Na zgoščenki Dr. France | Prešeren | - življenje in delo, ki jo je pripravil Gorenjski | D |
novost na tem področju. Na zgoščenki Dr. France | Prešeren | - življenje in delo je vsebine kar za 69 disket | D |
kultura.txt:27537 . / Mednarodni simpozij France | Prešeren | - kultura - Evropa Novi izzivi prešernoslovja | D |
Scherber iz Göttingena je v predavanju France | Prešeren | und die deutsche und österreichische Literatur | D |
njegova čast in slava, za hipec pospomnimo, da je | Prešeren | iz enega; da torej ni mogoče govoriti o njegovem | D |
meglenega časa naenkrat zasmehljal čisto drugačen | Prešeren; | počutili pa se bomo boljše - nekako tako, kot | D |
navzgor in najvišje, je prerok in odrešenik. | Prešeren | je mit, ki ima prsno in hrbtno stran.Le tak | D |
prepričana, da ključna figura tega položaja ni | Prešeren, | ampak višina narodnega dohodka in stopnja demokracije | D |
Peter Kolšek | Prešeren | - praznična priloga Čeprav se po koledarju | D |
posebno prilogo in ji dali preprost naslov: | Prešeren. | Ob vsem aktualnem izjavljanju o Prešernu | D |
krščanstvu. Kakšne pozornosti je (bil) deležen | Prešeren | med emigranti v Argentini?O tem dobra poznavalka | D |
kakor je zapisal naš največji pesnik France | Prešeren, | ali mi mirno plavala bo moja barka, pred ognjem | D |
Damijana Močnika, ki jo je izvajal APZ France | Prešeren. | Velika pridobitev za Kranj je tudi prenovljen | D |
samo ugibamo. Danes se mi zdi imenitno, da | Prešeren | naseljuje prostor popularne kulture in deska | D |
ljubezen je bila usmerjena k posameznikom.« | Prešeren | je v času prebujanja narodov nazdravljal: »Ne | D |
Primož Čučnik | Prešeren | na Univerzi danes Ni za hitro uporabo | D |
Irena Novak Popov | Prešeren | v šoli Še zmeraj nacionalni simbol | D |
Prešerna v šolski praksi. Na primer to, da | Prešeren | nedvomno ni »zapostavljen« avtor, saj najbolj | D |
Turjaška Rozamunda, Glosa ...). V gimnazijah pa je | Prešeren | predviden za monografsko obravnavo, ki, tako | D |
Boža Krakar Vogel | Prešeren | in krščanstvo Agnostik z rešpektom | D |
krščanstvu, religiji transcendence in odrešenja? | Prešeren | ne bi bil velik, ko bi bil do fenomena krščanstva | D |
slovenistiko - rajši jemljem zares besedo, ki jo je | Prešeren | napisal Čelakovskemu, da je namreč napisal Krst | D |
Z eno besedo: vrednota. | Prešeren | pozna brezup, a ne pozna cinizma. Vrednota pa | D |
Alojz Rebula | Prešeren | med izseljenci Pod Južnim križem | D |
jeziku. Med pesniki je gotovo na vidnem mestu | Prešeren, | a tudi drugi: Župančič, Gregorčič.Morda je prav | D |
pesmi, péte ali recitirane, zvenijo doneče. | Prešeren | v primerjavi z Gregorčičem ni tako »institucionalno | D |
kulturno prilogo časopisu Nova domovina, je | Prešeren | dobil tudi prvo izvirno upodobitev: mladi, v | D |
prevodi slovenske poezije v španščino je tudi | Prešeren. | Gre za sad prijateljstva med Izidorjem Cankarjem | D |
odlomki v prozi je tudi Verba, poesía de Francisco | Prešeren: | Verba, feliz aldea, caro rincón nativo | D |
Irene Mislej | Prešeren | v Kranju Kako se je kipu godilo | D |
Judovsko dekle). Ni težko reči, da je mrtev | Prešeren | stopil na oder s triintridesetimi besedili | D |
dramatizacijo pesemskih prizorov pa je moral | Prešeren | počakati do dvestoletnice.Dramatizacije - skupaj | D |
vključiti v celotni sistem kulturne politike. | Prešeren | po srednjeevropsko Slovesnost ob spominu na | D |
slednjo in predvsem tisto, ki jo je upesnil France | Prešeren, | si je v ljubljanski galeriji Meško mogoče ogledati | D |
različna gledanja: olja, denimo. Kaj je na njem? | Prešeren. | Kako je (na)slikano? | D |
v in pri sebi, ne pa v razmerju do drugih. | Prešeren, | ki je domoljub, uporablja snov slovenske zgodovine | D |
draga vas domača ... Iz vsebinskega razloga - | Prešeren | pozna junake svoje zgodovine in ustvarja iz | D |
sonetni venec). Glede na pozornost, kakršne je | Prešeren | deležen v tem jubilejnem letu, in zaradi velike | D |
All Capone Štrajh Trio Kud France | Prešeren | 6. 12. 2000 | D |
6. 12. 2000 Prešernovanje v Kudu France | Prešeren | (poteka ves teden) je morda doseglo programski | D |
Prejeli smo Nedeljska proslava, | Prešeren | in vprašanje o narodu Pričujoči zapis želi | D |
zaradi Zupančičeve je bilo vredno, da se je | Prešeren | pred dvesto leti rodil!Izjemna, za cel razred | D |
Podvodnem možu je spet šlo vse po svoje. Če je | Prešeren | zapisal: »Strun drugih, ko plešem, zapoje naj | D |
Vrbe: mera je bila res polna. Kajti: če je | Prešeren | v sonetu Velika, Togenburg, bila je mera, zapisal | D |
pa s prijateljskim pogovorom, ki ga je imel | Prešeren | s Čopom v knjižnici. Tu izvemo, da je Prešeren | D |
Prešeren s Čopom v knjižnici. Tu izvemo, da je | Prešeren | notranje pripravljen za skok v globino pesništva | D |
um, naš veliki voditelj, naša zvezda France | Prešeren, | ki je povzdignil naš jezik, v tem jeziku napisal | D |
Juvan, vodja simpozija Romantična pesnitev | Prešeren | ni bil ne liberalec ne klerikalec Kakega novega | D |
Moje stališče je takšno, da je dilema, ali je | Prešeren | v tem besedilu, v dvojnih navednicah rečeno | D |
več primerna. Kajti če je, povedano preprosto, | Prešeren | nekako simbolno udeležen kot glas v uvodnem | D |
zrcali samega sebe, lahko zaključimo, da je | Prešeren | s tem besedilom liberalec in klerikalec, hkrati | D |
omenjena delovna oznaka, torej »epska pesnitev«? | Prešeren | sam je Krst označil za »povest v verzih« in | D |
Dušan Pirih Hup Ljubljana, Kud France | Prešeren | 5. 12. do 12. 12. 2000 | D |
režija Frank W. Ljubljana, Kud France | Prešeren | in Frank teatr premiera 9. 12. 2000 | D |
1960) se je minulo soboto v dvorani Kuda France | Prešeren | v Trnovem prvič predstavil Frank teatr, katerega | D |
nemščini). Skupaj jih je osem in v njih se je | Prešeren | opredelil za samostojnost slovenskega jezika | D |
bila polna, celo stotnijo strokovnjakov, ki jih | Prešeren | zanima, pa bi težko zbrali celo na Slovenskem | D |
.. Če ne drugega nam svoj memento trobenta | Prešeren. | To razmišljanje, da bi kandidiral za predsednika | D |
Dolenčeve psihološke študij V Kudu France | Prešeren | se s serijo črno-belih fotografij, portretov | D |
Evropi je odkril Rusijo Društvo dr. France | Prešeren | v Moskvi izdalo dvojezično knjigo o znamenitem | D |
pošiljka knjig, ki jih je izdalo Društvo dr. France | Prešeren | o znamenitem diplomatu Žigi Herbersteinu. Knjiga | D |
spodbudilo novoustanovljeno Društvo dr. France | Prešeren. | Knjiga Žiga Herberstein - vojščak, državnik | D |
Zvočne knjige Poezij | Prešeren, | kot ga še nismo slišali Založba Sanje izdala | D |
slovenščini razvrščenih po zaporedju, ki ga je določil | Prešeren. | Prva zgoščenka vsebuje Pesmi, Balade in romance | D |
Iz ljubljanskega izbora izvzemimo Kud France | Prešeren, | ki je z načrtnim dolgoletnim delom otroke že | D |
zgodbe izvirajo; sredina devetnajstega stoletja - | Prešeren | - pomlad narodov! Naši gozdarski predniki | D |
leto je bilo Prešerno leto. Leto, ko je bil | Prešeren | stalno z nami - po besedah samega kulturnega | D |
ne ve, da se je »na današnji dan rodil France | Prešeren« | , je izraz popolnega pomanjkanja domišljije, | D |
pomanjkanja domišljije, zanimanja in misli same. | Prešeren | je nekakšen simbol kljubovanja umetnika majhnega | D |
malo stane in sorazmerno težko je kiksniti. | Prešeren, | eden najbolj ustvarjalnih ljudi v slovenski | D |
Iz tiskarne France | Prešeren: | Pesmi in pisma Zbirka Klasje pri DZS; izbral | D |
dopolnjevalni instrumentarij. - Paternujev »šolski« | Prešeren | zato ni le branje za maturante, ampak tudi za | D |
Nezaslišano! Le kdaj je | Prešeren | utegnil napisati poleg študija in zaposlitve | D |
en sam stavek v učbeniku, ki je omenil, da je | Prešeren, | strt od razočaranj, segal po kozarcu.Kdo se | D |
televizijska nadaljevanka | Prešeren | scenarij Matjaž Kmecl in Branko Šömen | D |
december-januar 2000/2001 | Prešeren | je po petih petkih sinoči nesrečno, kakor smo | D |
Goldsteinovem portretu - in to je podoba, ki je za nas » | Prešeren« | -, je to naloženo dvojnost pesnikove pojave | D |
Khlunova je bila lep ženski preblisk, ki ga mračni | Prešeren | ni znal opaziti.Stara Primčevka Jožice Avbelj | D |
pa je res dobro znano? In kakšno zvezo imata | Prešeren | in Slomšek s Trubarjem in Hrenom, nemara celo | D |
slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Kako | Prešeren | drugače zveni, če ga interpretira Vanessa Redgrave | D |
je pet nadaljevanj televizijske nadaljevanke | Prešeren. | Najmočnejši pečat je temu epohalnemu televizijskemu | D |
ni povsem sprejela; govorila je, da je imel | Prešeren | okrog ust drugačen, nekakšen dvojni izraz, nasmeh | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 41 141 241 341 441 541 641 741 841 941 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |